Omejevanje dostopa do posnetkov spolno zlorabljenih otrok na internetu - IPRS

Omejevanje dostopa do posnetkov spolno zlorabljenih otrok na internetu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.02.2015 Številka: 0712-1/2015/359 Kategorije:Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet Prejeli smo vaš dopis z dne
4. 2015, ki se nanaša na odziv Direktorata za informacijsko družbo glede ukrepov za onemogočanje dostopa do posnetkov spolno zlorabljenih otrok. Konkretno gre za vprašanje, ali je dopustno s trenutno veljavnimi določbami ZEKom-1 uvesti onemogočanje dostopa do posnetkov spolnih zlorab otrok v RS samostojno s strani operaterjev po seznamu, ki ga vodi Interpol.V zvezi z vašim vprašanjem vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje.Pooblaščenec meni, da trenutno veljavne določbe ZEKom-1 vsebujejo ustrezne pogoje in varovalke, s katerimi je mogoče omejiti dostop do nezakonitih vsebin na spletu. S sodno odločbo, ki jo predvidevata tako obstoječi
8. člen ZEKom-1 kot
9. člen ZEPT, je mogoče zagotoviti potrebno predhodno sodno presojo in tehtanje med relevantnimi pravicami ter obenem omejitev odgovornosti operaterjev. Uvodoma je treba poudariti, da Informacijski pooblaščenec vsekakor podpira ukrepe, ki so nujni, primerni in sorazmerni za preprečitev in nadaljnje širjenje posnetkov spolnih zlorab otrok. Poudarjamo pa, da je treba tudi pri tovrstnih ukrepih, tako kot nasploh pri vsakršnih ukrepih, ki predvidevajo posege v pravice tretjih, le-te predhodno temeljito preveriti v smislu načela sorazmernosti. Blokiranje spletnih strani, na predlagani način, namreč nujno predstavlja obsežnejši poseg v pravice tretjih, še zlasti v pravice do (komunikacijske in informacijske) zasebnosti in pravice do svobode izražanja in informiranosti. Občutljivost obravnavane problematike, ki je tukaj gotovo izjemno velika, nas pri tem ne sme »premamiti«, da bi ta test preskočili. Navsezadnje, tudi ukrepi, katerih cilj je zagotovitev varnosti in celovitosti telesa in življenja, se pravi, varujejo še pomembnejše pravne dobrine, morajo prestati omenjeni tridelni test sorazmernosti. Prav tako velja upoštevati, da predlagani ukrep posega v pravice celotne populacije (vseh domačih uporabnikov interneta), zato je treba biti pri presojah nujnosti, primernosti in sorazmernosti v ožjem smislu še posebej previden ter upoštevati morebitna dodatna tveganja, ki jih prinašajo tovrstni ukrepi. Upoštevaje navedeno je Informacijski pooblaščenec mnenja, da so določbe
10. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS št. 109/12, 110/13, 40/14- ZIN-B ter 54/14- odl. US; v nadaljevanju: ZEKom-1) že povsem ustrezne in da niso potrebne sprememb. Po mnenju Informacijskega pooblaščenca je namreč sodna odločba povsem primeren pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se omeji pravico do informiranosti, sodišče pa najbolj primeren organ, ki lahko izvede tehtanje med različnimi pravicami. Odločba sodišča je varovalka, ki zagotavlja neodvisno presojo različnih interesov in tehtanje med različnimi pravicami ter po drugi strani zagotavlja omejitev odgovornosti operaterjev, katere ne bi bili deležni v primeru samoregulacije. Neprimerno se nam zdi, da bi te presoje izvajali bodisi operaterji bodisi organi za pregon kaznivih dejanj doma ali v tujini. Še posebej neprimerno pa se nam zdi, da bi bila ta presoja izvedena na operaterju netransparenten način, tako da le-ta pravzaprav ne bi bil seznanjen, katere spletne strani blokira in katere ne. Kot je že bilo izpostavljeno gre za ukrepe, ki posegajo v pravice celotne populacije in ne za posamezna in konkretna izvajanja policijskih pooblastil, zato se nam zdi predhodna sodna presoja takšnih ukrepov, na ravni vsake posamezne spletne strani, nujna. Po drugi strani ne najdemo argumentov, ki bo opravičevali izogibanje sodni odredbi, saj si predstavljamo, da je v primerih, ko bi šlo za urgentne situacije, sodno odredbo možno pridobiti ustrezno hitro.Navedeni predlog, modeliran na norveškem vzoru[1], namreč predvideva namestitev posebnih naprav v operaterjeve strežniške prostore, ki bi na ravni IP protokola preverjale vse uporabniške zahtevke zoper INTERPOLOV tarčni seznam IP naslovov. V kolikor bi bil zaznan poskus povezave na katerega od takšnih IP naslovov, in bi šlo za nešifrirani HTTP (in ne šifrirani HTTPS ali SPDY) zahtevek, bi se povezavo preusmerilo na drugo namensko napravo (transparentni http posredniški strežnik, angl. proxy server), ki bi preveril, katero konkretno spletno stran (angl. URI) bi uporabnik želel obiskati. Če bi še ta URI ustrezal drugemu INTERPOLOVEMU seznamu, bi uporabnik namesto vsebine uvidel INTERPOLOVO opozorilo[2], sicer pa bi posredniški strežnik uporabniku preprosto posredoval vsebino te spletne strani. Dodati je treba, da bi bil drugi seznam zgoščen (angl. hashiran), tako da operater pravzaprav nikoli ne bi prejel prosto berljivega seznama strani, ki jih blokiral, lahko bi le ugotovil, ali mora konkretno spletno stran blokirati ali ne. Prav tako je treba dodati, da bi posredniški strežnik v primeru zadetka zoper oba seznama vodil dnevnik dostopa (angl. http access log), v standardnem formatu, za nadaljnjo analizo s strani INTERPOLA.Pri taki rešitvi vidi IP več zadržkov. Najprej je potrebno izpostaviti, da lahko pri omejevanju dostopa do spletnih strani lahko pride tudi do napak, ki imajo lahko resne finančne in druge posledice za tiste, katerih spletne strani so bile zaradi omejitve nedosegljive. Če bi do napake prišlo na strani operaterja, bi moral operater prevzeti tudi odgovornost, katere pa v primeru, da mu omejitve dostopa do spletnih strani odredi sodišče, ne bi imel. Tudi če bi šlo za napako na strani ponudnika seznama (INTERPOL), bi se operater znašel v nezavidljivi situaciji. Praksa pozna veliko primerov, ko so bili ob blokadah določenih IP naslovov blokirane tudi povsem legitimne in zakonite spletne strani in storitve. Ta možnost je pri blokiranju strani z nezakonito vsebino še toliko večja, ker tipično gostijo na t.i. shared hosting strežnikih, kjer se torej na enem IP naslovu nahajajo številne spletne strani. Odgovornosti operaterjev kot ponudnikov storitev izključnega prenosa ureja Zakon o elektronske poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 - uradno prečiščeno besedilo; ZEPT).
11. člen ZEPT določa, da kadar se storitev informacijske družbe nanaša na prenos podatkov v komunikacijskem omrežju, ki jih zagotovi prejemnik storitve, ali zagotovitev dostopa do komunikacijskega omrežja prejemniku storitve, ponudnik storitev ni odgovoren za poslane podatke, če:- ne sproži prenosa podatkov,- ne izbere naslovnika in- podatkov, ki jih prenaša, ne izbere ali spremeni.Prenos in zagotovitev dostopa iz prejšnjega odstavka vključujeta samodejno, vmesno in prehodno shranjevanje poslanih podatkov, če je namenjeno samo izvajanju prenosa v komunikacijskem omrežju in če se podatki ne shranijo za daljši čas, kolikor je za njihov prenos upravičeno potrebno.Sodišče lahko ponudniku storitve naloži ustavitev ali preprečitev kršitve. Ne glede na izključitev odgovornosti ponudnikov storitev iz prvega odstavka tega člena, pa jim lahko sodišče odredi odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih zaradi odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj, varstva zasebnosti, varovanja tajnih podatkov in poslovne tajnosti. Takšen predlog lahko sodišču v javnem interesu posredujejo tudi za nadzor pristojni upravni organi, skladno s področno zakonodajo. Operater je tako ob upoštevanju v
12. členu ZEPT določenih pogojev deležen določene imunitete, o čemer pa ne moremo govoriti, če bi se sam - ali pa na podlagi tretjih strank, ki niso sodišča - odločili posegati v prenos podatkov. Operater bi tudi skrajno težko zavrnil uvedbo podobnih »prostovoljnih« blokad na drugih področjih, npr. zadevši ekstremni in sovražni govor, kršitve avtorskih pravic in drugih pravic intelektualne lastnine, in podobno. Iz teh razlogov je ključno, da se operater, kot zgoraj, omeji na dejavnost zagotavljanja storitve prenosa podatkov, vprašanja glede primernosti prenosa posameznih podatkov pa prepusti pristojnim organom, se pravi sodišču.Upoštevaje možen scenarij, da bi operaterji uporabnikom ne samo omejili dostop do določen spletnih strani, temveč uporabnike preusmerili na vnaprej določeno spletno stran, se dodatno pojavi vprašanje poseganja v pravico do komunikacijske zasebnosti, ki jo varuje
13. člen Ustave RS. Pogoje za omejitev pravice do tajnosti pisem in drugih občil vsebuje drugi odstavek
14. člena Ustave. Poseg v svobodo komuniciranja je dopusten, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) da je poseg določen v zakonu, 2) da poseg s svojo odločbo dovoli sodišče, 3) da je določno omejen čas izvajanja posega in 4) da je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Takšna preusmeritev bi z upoštevanjem, da se o tem vodijo dnevniške datoteke spletnega strežnika, rezultirala v oblikovanju zbirke osebnih podatkov (posameznikov, ki so bili preusmerjeni na drugo spletno stran), za katero ni pravne podlage. Z njo bi se ustvaril dvojni režim, po katerem bi bil nadzor komunikacij za eno vrsto zločina dovoljen brez sodne avtorizacije, za vse ostale pa ne.Pomisleke moramo izraziti tudi glede same učinkovitosti in primernosti ukrepa. Znani so primeri glede omejevanja dostopa do spletnih stran stavnic, kjer je tovrstne blokade moč relativno enostavno obiti brez posebnega tehničnega znanja. Ukrep že sam po sebi ne deluje zoper spletne strani s podporo za šifriranje, ker posredniški strežnik v tem primeru ne more videti, kateri spletni naslov (URI) uporabnik obiskuje. Dalje jih je mogoče zaobiti s pomočjo proxy strežnikov, vpn strežnikov, anonimizacijskih omrežij (npr. TOR) in še številnih drugih prosto dostopnih in enostavno uporabljivih rešitev. Ukrep omejevanja dostopanja do spletnih strani prav tako ne rešuje širjenja nezakonitih vsebin prek tor, P2P in drugih omrežij temveč samo za spletne strani. Težko je verjeti, da bi z omejevanjem dostopa do spletnih strani preprečili osebam, katerih namen je pridobiti takšne vsebine. Če že obstaja seznam strani z nezakonitimi pedofilskimi vsebinami, je primerneje strani umakniti z interneta ter sprožiti pregon zoper njihove upravljavce, kot pa poskušati omejiti dostop do njih – menimo, da bi morali biti resursi policije usmerjeni primarno v preprečevanje zlorab in njihovega nadaljevanja. Informacijski pooblaščenec nasprotuje predlogu uvajanja dodatnih izjem v
15. člen ZEKom-1, saj navedeno opira niz dodatnih tveganj. Dodajanje izjeme v izjemno pomemben člen o internetni nevtralnosti namreč odpira možnost za dodatne izjeme v prihodnosti in s tem za razvodenitev tega izjemno pomembnega načela za uravnotežen obstoj in nadaljnji razvoj informacijske družbe. Ni si namreč težko predstavljati, da bi tudi druge interesne skupine, ki zasledujejo svoje cilje, ki so lahko popolnoma legitimni ali pa tudi ne, poskušale doseči izjeme glede omejevanja internetne nevtralnosti. Znani so primeri, ko se je omejevanje dostopa do spletnih strani izvajalo za namen omejevanja uporabe spletnih strani za igre na srečo (tak primer predstavlja
16. a člen Zakona o igrah na srečo- Uradni list RS, št. 14/11 - uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 - popr. in 40/14 - ZIN-B). . Ukrep, kjer se je tovrstno omejevanje prvotno izvajalo brez odredbe sodišča, je bil spoznan za neprimeren, zato je bilo z novelo ZIS-D določeno, da lahko takšno omejitev določi le sodišče. Pri vsakem omejevanju dostopa do spletnih strani za ukrepe, ki so povezani z omejevanjem svobode interneta in s tem svobode izražanja kot ustavno zagotovljene pravice, zato je primerno, da tudi o omejitvi dostopa do spletnih strani, prek katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije Vlade RS, odloči sodišče[3] in ne upravni organ, operater ali kdo drug. Tudi zaradi omenjenih dodatnih tveganj menimo, da so obstoječe določbe zakonodaje ustrezne in da je prehodna sodna presoja nujna in obenem najbolj primerna rešitev tako z vidika ustreznega tehtanja pravic kot odgovornosti ponudnikov dostopa do interneta.Primernost in potrebnost predhodne sodne presoje pri ukrepih omejevanja dostopa do spletnih vsebin izhaja tudi iz evropske sodne prakse. Sodišče Evropske unije je 27.3-2014 v zadevi C‑314/12[4] odločilo, da se ponudniku interneta lahko naloži blokado piratske spletne strani, a le s sodno odredbo in le, če se to naredi na razumen način, torej tak, ki spoštuje pravice vseh udeleženih strani: uporabnikov interneta, ponudnikov interneta, kot tudi ponudnikov vsebin.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka [1] http://www.interpol.int/Crime-areas/Crimes-against-children/Access-blocking [2] http://www.interpol.int/var/interpol/storage/images/internet/crime-areas/crimes-against-children/access-blocking/stop-page-screenshot/62769-1-eng-GB/Stop-page-screenshot.jpg;pv4aa44da7145efea8 [3] Glej obrazložitev ZIS-D: http://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/ca20e005cdea7b8cbb436d722fad9d384a08395a4f26cd29336d7513ce56137c [4] UPC Telekabel Wien GmbH proti Constantin Film Verleih GmbH,Wega Filmproduktionsgesellschaft mbH; dostopno na: http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=149924&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=478162 O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026