Omogočanje dostopa do skena lastnega osebnega dokumenta v mobilni denarnici + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.09.2021 Številka: 07121-1/2021/1875 Kategorije: --> Kategorije: Bančništvo, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 10. 9. 2021 prejel vašo prošnjo za mnenje glede tolmačenja zakonskih določb, povezanih s hrambo kopij osebnih dokumentov v elektronski obliki. Sprašujete v imenu vaše stranke, ki je regulirana finančna institucija (izdajatelj elektronskega denarja) in ki svojim uporabnikom ponuja plačilne storitve preko mobilne denarnice. Družba namerava v mobilni denarnici za uporabnike dodati novo funkcionalnost, in sicer možnost dostopa (vpogleda) do kopije svojega osebnega dokumenta znotraj svojega uporabniškega računa, pri čemer so te kopije uporabniki družbi posredovali v okviru skrbnega pregleda stranke, ki jih družba izvaja po določbah ZPPDFT-1. Ker Zakon o osebni izkaznici določa, da je kopijo osebne izkaznice prepovedano hraniti v elektronski obliki (sedmi odstavek 4. člena), ZPPDFT-1 pa govori o izjemi od te omejitve - finančne institucije lahko hranijo elektronske kopije osebnih dokumentov, ki so jih dobile v okviru postopka pregleda stranke (32. člen), vas zanima, ali v smislu zakonskih določb obstajajo ovire za omenjeno družbo, da bi svojim uporabnikom omogočila uporabo opisane funkcionalnosti. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju v skladu z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše pisno neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Če upravljavec razpolaga z ustrezno pravno podlago za to, da s strani posameznikov pridobiva kopije osebnih dokumentov in da jih hrani v elektronski obliki, po mnenju IP ni ovir, da posameznikom nudi tudi funkcionalnost, s katero jim omogoča vpogled v kopijo lastnega osebnega dokumenta v elektronski obliki. Obrazložitev: Zahteve Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16, 81/19, 91/20 in 2/21 – popr., v nadaljevanju: ZPPDFT-1), v skladu s katerim so zavezanci po ZPPDFT-1 dolžni izvajati ukrepe za poznavanje svojih strank, kar med drugim vključuje ugotavljanje in preverjanje istovetnost strank na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov (npr. uradnih osebnih dokumentov), po mnenju IP predstavljajo ustrezno podlago za zakonito obdelavo osebnih podatkov iz osebnih dokumentov posameznikov v skladu s točko (
- c)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če te osebne podatke obdelujejo zavezanci po ZPPDFT-1 za namen, kot ga določa ZPPDFT-1. Sedmi odstavek 4. člena Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11 in 41/21, v nadaljevanju: ZOIzk-1) določa, da je kopijo osebne izkaznice prepovedano hraniti v elektronski obliki, smiselno enako pa v skladu s sedmim odstavkom 4.a člena Zakona o potnih listinah (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo) velja tudi za hrambo kopij potnih listin v elektronski obliki. Novela Zakona o osebni izkaznici, objavljena v Uradnem listu RS dne 19. 3. 2021, ki se bo pričela uporabljati devet mesecev po uveljavitvi, tj. z januarjem 2022, odpravlja splošno prepoved hrambe kopij osebnih izkaznic v elektronski obliki, še vedno pa bo ta prepoved veljala glede elektronske hrambe kopij potnih listin. Trenutno je hramba kopij osebnih dokumentov v elektronski obliki (izjemoma) dovoljena pod pogoji iz 32. člena ZPPDFT-1, ki določa, da lahko zavezanci, ki so kreditne in finančne institucije, ne glede na določbe drugih zakonov, kopije uradnih osebnih dokumentov, ki so jih pridobili v okviru izvajanja ukrepov ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke po določbah tega zakona, hranijo v elektronski obliki, če je zagotovljeno njihovo varovanje z organizacijskimi, tehničnimi in logično-tehničnimi postopki in ukrepi skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Omejitve hrambe osebnih dokumentov v elektronski obliki je IP v svojih mnenjih (https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/) že večkrat navedel (pri čemer je seznanjen, da si določbo 32. člena ZPPDFT-1 določeni upravljavci tolmačijo drugače in osebne dokumente strank hranijo v elektronski obliki tudi v primeru, ko istovetnosti ne ugotavljajo in preverjajo na podlagi sredstva elektronske identifikacije) in se bodo od pričetka uporabe noveliranega ZOIzk-1 nanašale zgolj na kopije potnih listin v elektronski obliki. Hramba kopij osebnih izkaznic v elektronski obliki bo z januarjem 2022 torej dopustna, če bo izpolnjevala ostale pogoje za zakonito hrambo oziroma obdelavo v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in morebitnimi področnimi predpisi. Če torej upravljavec razpolaga z ustrezno pravno podlago za to, da s strani posameznikov pridobiva kopije osebnih dokumentov in jih hrani v elektronski obliki, po mnenju IP ni ovir, da posameznikom nudi tudi funkcionalnost, s katero jim omogoča vpogled v kopijo lastnega osebnega dokumenta v elektronski obliki. Poudariti velja še, da je upravljavec v zvezi z vsemi osebnimi podatki in dokumenti, ki jih pridobi od posameznika ali o posamezniku, dolžan upoštevati vse relevantne določbe Splošne uredbe, v prvi vrsti načela obdelave osebnih podatkov, ki so opredeljena v prvem odstavku 5. člena Splošne uredbe, vključno z zagotavljanjem ustrezne hrambe oziroma varnosti osebnih podatkov (točka (f)), ter posamezniku ob pridobivanju osebnih podatkov (tj. ob pridobivanju kopij osebnih dokumentov) zagotoviti informacije v zvezi z obdelavo njegovih osebnih podatkov v skladu s 13. členom Splošne uredbe. Izpostavljamo še, da IP izven inšpekcijskega postopka ne more in ne sme presojati konkretnih pravil in postopkov, ki jih ima sprejete in jih izvaja upravljavec, in da ni pristojen za tolmačenje izvajanja zahtev, ki jih bankam nalaga ZPPDFT-1, temveč je to Urad RS za preprečevanje pranja denarja (http://www.uppd.gov.si/), zato vam predlagamo, da se obrnete tudi nanje. S spoštovanjem, Pripravila: Mojca Leitinger Okršlar, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026