← Slovenija

Onemogočeno komuniciranje po e-pošti s strani delodajalca - IPRS

Onemogočeno komuniciranje po e-pošti s strani delodajalca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.07.2007 Številka: 0712-621/2007/2 Kategorije:Elektronska pošta, Sindikati --> Kategorije: Elektronska pošta, Sindikati Spoštovani,Dne 23.6.2007 ste nam po elektronski pošti poslali vprašanje. Po preučitvi napisanega vam pojasnjujemo naslednje: Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je v skladu z
  2. členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005; ZinfP) samostojen in neodvisen državni organ, pristojen za:- odločanje o pritožbi, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali kako drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacije javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov; - inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;- odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu z navedenimi pristojnostmi in navedbami v vašem dopisu, Pooblaščenec glede prikazovanja in objave vašega plačilnega lista na ........ ugotavlja, da je iz vaše vloge razvidno, da niste vložili vloge pri Pooblaščencu, ki bi predstavljala prijavo zlorabe vaših osebnih podatkov. Na tej podlagi vam sporočamo, da vedno lahko vložite prijavo pri Pooblaščencu, če menite, da je ......... (ali katera druga pravna ali fizična oseba) zlorabila vaše osebne podatke. Vprašanje glede onemogočanja komuniciranja sindikata s svojimi člani, ki nam ga postavljate na začetku vašega pisanja, pa se splošno nanaša na pravico do zasebnosti, ki je določena v
  3. (in naprej) členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/2003, 69/2004 in 68/2006, v nadaljevanju Ustava).Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 in 113/2005, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Ustava v prvem odstavku
  7. člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Drugi odstavek
  8. člena določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Ta pravica je posebej urejena v ZVOP-1.Ustava v prvem odstavku
  9. člena zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. V drugem odstavku pa določa, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Pooblaščenec uvodoma poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
  10. točko
  11. člena vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. ZVOP-1 je torej konkretizacija ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
  12. členu Ustave. Seveda pa to ne pomeni, da posameznik ne uživa drugih pravic – razlika je zgolj v načinu varstva pravic in uveljavljanja škode v primeru njihove kršitve. Poudariti je potrebno, da se »pravice zasebnosti«, ki so določene od
  13. člena Ustave dalje, pogosto povezujejo. Glede na vaše vprašanje je klasičen takšen primer Halford v. Združeno kraljestvo, ki ga je obravnavalo Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). V tem primeru je sodišče ugotovilo, da je imela policistka pri uporabi službenega telefona pravico do pričakovanja zasebnosti. ESČP je torej jasno zapisalo, da ima posameznik pravico do varovanja zasebnosti tudi na delovnem mestu in pri uporabi službenih komunikacijskih sredstev. Kot so še zapisali avtorji Komentarja Ustave, predmet varstva
  14. člena Ustave ni zgolj sama vsebina komunikacije, temveč vsi podatki, ki so integralni del te komunikacije, kar je predvsem pomembno pri komuniciranju preko računalniških omrežij (npr. elektronska pošta), kjer se tvori vrsta tovrstnih podatkov. Varovana torej ni zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi podatki, povezani z njo – gre za t. i. prometne podatke. Pri uporabi telefona se je celo izoblikovalo stališče, da pravnega varstva ne zasluži zgolj sama vsebina pogovora, ampak tudi vsi podatki, povezani s telefonsko komunikacijo, kot so npr. spremljanje klicanih številk z določenega telefona, čas klica in trajanje pogovora. Avtorji Komentarja Ustave so še navedli, da je z ustavnega vidika to argumentacijo mogoče prenesti na občevanje preko računalniških omrežij. Pooblaščenec pri tem opozarja, da se v tem delu pravica do zasebnosti iz
  15. člena Ustave (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) povezuje tudi s pravico do varstva osebnih podatkov iz
  16. člena Ustave, saj v konkretnem primeru prometni podatki veljajo za zbirko osebnih podatkov, katere »zasebnost« varuje
  17. člen Ustave RS.Odprta dilema pa ostaja ob vprašanju, kakšno stopnjo zasebnosti lahko delojemalec na delovnem mestu upravičeno pričakuje in kdaj pomeni poseg v komuniciranje zaposlenega poseg v nedotakljivost njegove zasebnosti. V takšni situaciji je na eni strani prisoten interes delodajalca, ki ima pravico do izvrševanja lastninske pravice nad svojimi sredstvi in pravico, da nadzira, ali je ta oprema uporabljena skladno z namenom, za katerega je bila zaposlenemu dana v uporabo. Na drugi strani pa obstaja interes posameznika (delojemalca), ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in zaupnosti na delovnem mestu (podrobneje glej Komentar Ustave RS, str. 401). Da ima delavec pravico do zasebnosti na delovnem mestu je poudarilo tudi Kasacijsko sodišče Francije (Pooblaščenec opozarja, da primer navaja zgolj kot zanimivost in primerjalno pravni vidik). To je zapisalo, da ima delavec tudi med delovnim časom in na delovnem mestu pravico do spoštovanja zasebnega življenja, vključno s pravico do tajnosti občil. Delodajalec, ki bere sporočila, ki jih zaposleni pošilja ali sprejema preko službenega računalnika, krši temeljne pravice delavca, kot jih določa
  18. člen EKČP. Uporaba računalniške tehnologije resda že sama po sebi predstavlja in omogoča izvajanje nadzora nad zaposlenimi s strani nadrejenih, vendar pa je nujno, da kljub oženju zasebnega prostora na delovnem mestu delček zasebnega življenja – tako pomemben za svobodo in osebnost posameznikov – preživi tudi na delovnem mestu … Čeprav je tehnično povsem mogoče, da delodajalci, zato da bi se izognili različnim težavam in zlorabam, delavcu prepovedo uporabo službenih računalnikov v osebne namene (in izvajanje prepovedi nadzirajo), je tovrstna prepoved – kot ugotavljajo strokovnjaki – v
  19. stoletju povsem nerealna. Menimo, da je splošna popolna prepoved uporabe e-pošte v neslužbene namene nerealna in krši pravno načelo sorazmernosti.V skladu z vsem navedenim vam torej sporočamo, da se vaše vprašanje res nanaša na pravico do zasebnosti na delovnem mestu. Vendar pa v opisanem primeru ne gre za tisti del pravice do zasebnosti, ki je v pristojnosti Pooblaščenca, torej varstvo osebnih podatkov po
  20. členu Ustave RS, pač pa, kot zgoraj navedeno, za del širše pravice od varstva osebnih podatkov, katere meje so začrtane v
  21. členu Ustave RS. Ta določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Gre za drugačno varstvo pravic posameznika. Pooblaščenec opozarja še na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Copland proti Združenemu kraljestvu. V tem primeru je sodišče delavki priznalo širok krog pravice do zasebnosti in presodilo, da je delodajalec neupravičeno posegal v njeno zasebnost. Ključni element sodbe je, da delavka ni bila v naprej opozorjena, kdaj in v kakšnih primerih lahko delodajalec nadzira e-pošto. (Več v članku Mitje Podpecana, Pravna praksa 19, z dne 17.05.2007, str. 31). Pomembno je tudi, da je sodišče ugotovilo, da je najprimernejše in pravno nevtralno omejevanje s tehničnimi sredstvi. Informacijski pooblaščenec se takšnemu stališču pridružuje, saj je pogosto opozarjal delodajalce, da lahko uporabo elektronske pošte in interneta omejujejo zgolj na način, da npr. blokirajo dostop do določenih spletnih strani, oz. omogočijo zaposlenim dostop zgolj do tistih spletnih strani, ki jih potrebujejo za svoje delo, blokirajo določeno e-pošto na strežniku za elektronsko pošto, ne pa na način, da ex tunc, torej za nazaj, ugotavljajo, katere spletne strani je delavec obiskoval, komu je pošiljal elektronsko pošto in kdo jo je poslal njemu. V skladu z vsem navedenim delodajalec torej načeloma nima pravne podlage za vpogled v tako imenovane prometne podatke o elektronski pošti (torej, kdo vam je elektronsko pošto poslal, oziroma komu ste jo poslali vi - klasični primer sta t. i. Inbox in Outbox, torej nekakšen katalog elektronskih naslovov, ki se jih da urejati po različnih parametrih). Takšni podatki so torej osebni podatki, ki pa se pogosto mešajo z vsebino samega e-pisma (npr. posameznik v Zadevi že napiše naslov vsebine). Do kje sega osebni podatek in kje se začne vsebina, je potrebno presojati posebej od primera do primera (case by case).Seveda pa je na drugi strani potrebno opozoriti tudi na pravico delodajalca, da bdi nad svojimi sredstvi in tudi skrbi za pravilnost in zakonitost poslovanja, kot tudi za smotrnost porabe sredstev. Zato je priporočljivo, da delodajalci pisno vnaprej obvestijo zaposlene, v katerih primerih lahko vpogledajo v prometne podatke o elektronski pošti. Seveda morajo biti takšni razlogi zelo, zelo izjemni – v takšnih primerih bi bilo pač potrebno presojati vsak primer posebej. Vse navedeno pa ne pomeni, da vam delodajalec ne more omejiti uporabe vašega službenega elektronskega naslova, če bi se iz drugih razlogov (ne z vpogledom v zasebno pošto, pač pa denimo na podlagi visokega računa za posredovanje večje količine podatkov, odzivov tretjih oseb na vaša sporočila, počasno delovanje omrežja zaradi pošiljanja slikovnih ali zvočnih datotek, povečano število virusov …) izkazalo, da vašega elektronskega naslova ne uporabljate v skladu z vsem navedenim in v skladu s politiko delodajalca glede uporabe službenih sredstev. Kot je že navedeno, sta namreč oprema in službeni elektronski naslov last delodajalca, delavec pa ima kot imetnik zgolj pravico do uporabe; zato lahko delodajalec prosto omejuje dostop do službenega elektronskega naslova. Kot izhaja iz že obstoječih mnenj Pooblaščenca (dostopnih na spletni strani http://www.ip-rs.si) je v skladu z odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Halford v. Velika Britanija, slovensko ustavnopravno teorijo in ZVOP-1, je v okviru e-pošte, osebni podatek zgolj prometni podatek (ki mora ustrezati definiciji strukturiranega niza podatkov, ki se nahajajo v neki zbirki osebnih podatkov), praviloma pa ne tudi sama vsebina e-pošte (lahko pa tudi ta v sami vsebini vsebuje kakšne osebne podatke). To ne pomeni, da vsebina pošte ni varovana, saj gre navsezadnje za ustavnopravno kategorijo (
  22. člen Ustave Republike Slovenije, Varstvo tajnosti pisem in drugih občil) in je kršitev kot taka iztožljiva v pravdnem postopku in sankcionirana v
  23. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 95/2004, 37/2005, 17/2006). Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.