OP delavcev podizvajalcev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.09.2007 Številka: 0712-858/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 20.09.2007, v kateri nas prosite za mnenje. Navajate, da za vaše podjetje, kot podizvajalci, večkrat izvajajo gradbena dela druga podjetja in samostojni podjetniki. Zanima vas, ali lahko od njih zahtevate kopije potrdil o zaposlitvi njihovih delavcev (obr. M1/M2), potrdilo o opravljenih zdravniških pregledih in varstva pri delu. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Osebne podatke zaposlenih lahko obdelujete le v tistem obsegu, ki je ustrezen in po obsegu primeren glede na nujno uresničevanje zakonitih interesov zasebnega sektorja, ki očitno prevladujejo nad interesi posameznika. Tako lahko na primer od podizvajalcev zahtevate le imena in priimke zaposlenih, ki delajo na vašem objektu, če je to potrebno zaradi evidence vstopov in izstopov, pridobitve ključev prostorov idr. S predhodno navedenim namenom zato ne bi bilo sorazmerno, če bi od podizvajalcev zahtevali kar vse dokumente, ki so navedeni v vašem vprašanju. Obrazložitev: V skladu z
- čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Kot izpeljavo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi
- čl. ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se sme le tiste osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Obdelovanje osebnih podatkov pa je glede na določilo
- tč.
- čl. ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Ker ZVOP-1 v
- tč.
- čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je glede na
- tč. istega člena določena ali določljiva oseba, na katero se nanaša osebni podatek, med osebne podatke nedvomno sodijo tudi zgoraj navedeni podatki, ki jih želite pridobiti o drugih delavcih. Njihovo posredovanje drugi pravni osebi prav tako pomeni obdelovanje osebnih podatkov v smislu
- tč.
- čl. ZVOP-
- Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je podrobno urejena v
- čl. ZVOP-1, ki v
- odst. določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno pa se lahko v skladu s
- odst.
- čl. ZVOP-1 v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Obravnavano področje specialno urejata Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR). ZDR v
- odst.
- čl. določa, da ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V
- čl. ZDR pa je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov. To pomeni, da lahko od vašega podizvajalca zahtevate zgoraj navedene osebne podatke samo, če imate zato podlago v zakonu. Podizvajalec namreč lahko kot delodajalec osebne podatke svojih delavcev zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam, samo, če ima zato podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebni podatki delavcev, ki so navedeni zgoraj, se lahko uporabijo le za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Vsakršna nadaljnja obdelava navedenih podatkov sporočanje, širjenje ali posredovanje je v zasebnem sektorju z vidika
- odst.
- čl. ZVOP-1 nedopustna. Glede na to, da v vprašanju niste navedli za kakšen namen bi te podatke potrebovali, Pooblaščenec ne more vedeti, ali je obdelava tovrstnih osebnih podatkov v konkretnem primeru posredovanja osebnih podatkov nujna zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki v smislu
- odst.
- čl. ZVOP-
- V kolikor pa ste imeli v mislih razlog inšpekcijski nadzor, pa Pooblaščenec meni, da je potrebno inšpektorje, morebiti tudi s popisom oseb, ki delajo na gradbišču, napotiti na kadrovske službe pravnih subjektov, kjer so te delavci zaposleni in kjer se tovrstni osebni podatki tudi ustrezno zavarovani hranijo. Pri tem pa bi Pooblaščenec vendar le opozoril na že zgoraj naveden
- čl. ZDR, na podlagi katerega lahko osebne podatke delavcev zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. To pomeni, da lahko delodajalec za obdelavo določenih osebnih podatkov svojih delavcev vendar le pooblasti tretjo osebo (beri drugo podjetje), ki lahko te osebne podatke uporablja oz. obdeluje le za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Nikakor pa to ni dopustno za vse zgoraj naštete podatke, saj je za njih pristojna kadrovska služba tega podjetja, ne pa drugo podjetje. To bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti v skladu s katerim morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (
- čl. ZVOP-1). V vsakem konkretnem primeru je torej potrebno pretehtati, katere osebne podatke oziroma koliko osebnih podatkov in za kakšnem namen se te lahko posreduje, nikakor pa to ne pomeni pavšalno ad hoc posredovanje vseh podatkov iz personalne mape. Obdelava osebnih podatkov mora biti predvsem nujna zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja, ti interesi pa morajo očitno prevladovati nad interesi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo (
- odst.
- čl. ZVOP-1). Ker je pri tem potrebno izhajati iz splošnega načela sorazmernosti, urejenim v
- členu ZVOP-1, skladno s katerim morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo, Pooblaščenec poudarja, da je potrebno navedeno izjemo
- odstavka
- člena ZVOP-1 tolmačiti restriktivno. To pomeni, da je z vidika omenjenega tretjega odstavka potrebno obdelovati osebne podatke zaposlenih le v tistem obsegu, ki je ustrezen in po obsegu primeren glede na nujno uresničevanje zakonitih interesov zasebnega sektorja, ki očitno prevladujejo nad interesi posameznika. Tako lahko na primer od podizvajalcev zahtevate le imena in priimke zaposlenih, ki delajo na vašem objektu, če je to potrebno zaradi evidence vstopov in izstopov, pridobitve ključev prostorov idr. S predhodno navedenim namenom zato ne bi bilo sorazmerno, če bi od podizvajalcev zahtevali kar vse dokumente, ki so navedeni v vašem vprašanju. Zaradi presoje upravičenosti in nujnosti posredovanja osebnih podatkov zaposlenih v smislu
- odstavka
- člena ZVOP-1 ter sorazmernosti obsega posredovanih osebnih podatkov (
- člen ZVOP-1), pa Pooblaščenec poudarja, da vaša zahteva za posredovanje osebnih podatkov podizvajalčevih delavcev ne sme biti neobrazložena (prim.
- člen). S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026