OP, ki jih zbira DURS za ugotavljanje rezidentskega statusa + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.07.2007 Številka: 0712-637/2007/2 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše e-sporočilo, iz katerega izhaja, da nas sprašujete, ali je posredovanje podatkov Davčni upravi RS (v nadaljevanju DURS) na obrazcu »vprašalnik: ugotovitev rezidentskega statusa (odhod iz RS)« (v nadaljevanju vprašalnik) v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1). Na podlagi navedenega vprašalnika se namreč pri DURS, v okviru ugotavljanja rezidenskega statusa zbira zelo veliko intimnih podatkov posameznikov.1 Sklic na obstoječe mnenjeKer je Pooblaščenec pri svojem delu že obravnaval podoben primer kot je vaš ter o tem izdal neobvezno mnenje, vam predlagamo:- da se z njim seznanite na internetni strani Pooblaščenca http://www.ip-rs.si/, kjer lahko s pomočjo iskalnika po mnenjih in odločbah s področja varstva osebnih podatkov poiščete mnenje št. 0712-445/2006/2 ali - da isto mnenje poiščete tako, da neposredno sledite naslednji povezavi: 0712-637/2007/2 2 Povzetek mnenja in odprta vprašanjaIz zgoraj omenjenega mnenja izhaja, da za obdelavo (zbiranje, vpogled, hramba, uporaba itd.) velikega nabora osebnih podatkov pravna podlaga v smislu določbe prvega odstavka
- člena ZVOP-1 obstaja, saj obdelavo osebnih podatkov določata dva predpisa in sicer procesni zakon – Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) in subsidiarno tudi Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter materialni zakon – Zakon o dohodnini (ZDoh-2).Ker pa iz mnenja ne izhaja ali je podana podlaga za obdelavo ravno tistih podatkov, ki so navedeni v vprašalniku, vam v nadaljevanju na splošno pojasnjujemo še presojo primernosti in potrebnosti nabora (vrste in obsega) osebnih podatkov. 3 Presoja primernosti in potrebnosti nabora (vrste in obsega) osebnih podatkov
- Vprašalnik od posameznika zahteva navedbo (oziroma opredelitev do posameznih ponujenih trditev) prek sto med drugim tudi izrazito subtilnih osebnih podatkov, s tem, da je vrsto podatkov potrebno navesti zgolj alternativno. Vprašanja se nanašajo na naslednje kategorije podatkov: identifikacijski podatki, bivanje izven RS, splošni podatki o bivanju in delu, davčno rezidentstvo, razlog odhoda iz RS, zaposlitev, družinska razmerja, vezi v RS, obiski v RS, vezi v tuji državi. O tem, katere osebe so dolžne sporočiti podatke in na koga se ti podatki nanašajo ter dejstvo, da so jih dolžne sporočiti, izhaja iz ustreznih določb ZDoh-2 in ZDavP-
- Res pa je, da omenjena dva predpisa ne določata natančno, konkretno katere podatke so posamezniki dolžni sporočiti DURS, pač pa gre za določbo v smislu generalne klavzule. V tem okviru je zato potrebno opozoriti na načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
- V skladu z določbami ZDoh-1 je davčna obveznost posameznika odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je v
- členu ZDoh-1 določeno, da je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
- ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
- prebiva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takšnega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
- je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in prebiva izven Slovenije zaradi zaposlitve: - v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa; - kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in to v državi, ki na podlagi vzajemnosti takšnega uslužbenca nima za svojega rezidenta; - kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, v Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijskih banki ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takšnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
- ima svoje običajno prebivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji ali
- je v kateremkoli času v davčnem letu navzoč v Sloveniji skupaj več kakor 183 dni. V prvem odstavku
- člena ZDoh-1 je določeno, da je ne glede na
- člen tega zakona zavezanec nerezident, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
- opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom v Sloveniji v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji skupine tujih držav ali tuje države ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takšne osebe in prebiva s to osebo, če ni slovenski državljan;
- bi postal rezident samo zaradi opravljanja dela kot funkcionar, strokovnjak ali uslužbenec mednarodne organizacije, če ni slovenski državljan;
- bi postal rezident samo zaradi zaposlitve: - v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji tuje države v Sloveniji kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji brez diplomatskega ali konzularnega statusa in ni slovenski državljan; - kot uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji, ki ni diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja država na podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike Slovenije nima za svojega rezidenta; - kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, v Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijskih banki v Sloveniji;
- je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - v Sloveniji bo prebivala izključno zaradi zaposlitve kot tuji strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra, - ni bila rezident v kateremkoli času petih let pred prihodom v Slovenijo, - ni lastnik nepremičnine v Sloveniji in - bo prebivala v Sloveniji skupaj manj kakor 356 dni;
- je fizična oseba, ki prebiva v Sloveniji izključno zaradi študija ali zdravljenja.
- Ključni razlikovalni element je torej t.i. rezidenčna vez. Kot je navedeno tudi na spletni strani DURS, se pri presojanju, ali je posameznik rezident Slovenije, v vsakem primeru upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine v okviru rezidenčnih vezi s Slovenijo, vključno z dolžino obdobja, ciljem, namenom in kontinuiteto prebivanja oziroma zadrževanja v Sloveniji in v tujini. Rezidenčne vezi s Slovenijo so lahko formalne (uradno prebivališče, zaposlitev) ali dejanske (standard običajnega prebivališča, navzočnost v Sloveniji v kateremkoli času v davčnem letu skupaj več kakor 183 dni, središče osebnih in ekonomskih interesov). V konkretnem primeru so potencialno sporna zlasti vprašanja, ki se nanašajo na »običajno prebivališče« in »središče osebnih in ekonomskih interesov«. Kot je pojasnjeno na internetni strani DURS, se: • običajno prebivališče v Sloveniji ugotavlja z uporabo več dejanskih okoliščin, od katerih nobena ni odločilna: - lokacija stalnega doma (ali več stalnih domov), v katerem oseba prebiva ali ji je na voljo; - kraj prebivanja zakonca (oziroma zunajzakonskega partnerja), otrok in drugih vzdrževanih družinskih članov; - kraj, kjer oseba dela. Posameznik ima običajno prebivališče v Sloveniji, kadar v ustaljenem teku svojega življenja redno, normalno ali navadno prebiva v Sloveniji; • v zvezi z določitvijo središča osebnih in ekonomskih interesov uporabi druga skupina dejstev, ki vključujejo: - lokacijo, s katere oseba upravlja svoje finančne in poslovne interese; - kakršnekoli poslovne vezi v Sloveniji (poslovanje v Sloveniji oziroma opravljanje dela in nalog v družbah ipd.); - kraj, kjer ima oseba večino svojih naložb in drugega premoženja; - lokacijo družine in osebnih interesov. Pri presoji rezidentstva se torej upošteva način, kako si posameznik organizira osebni in ekonomski del življenja, vključno z obsegom in načinom njegovega udejstvovanja v družabnem življenju, z njegovimi konjički in interesi. Pri presoji rezidenststva po tej točki se vsa dejstva upoštevajo skupaj, pri tem pa ima eno samo dejstvo omejen pomen in praviloma ni odločujoče oziroma prevladujoče nad drugimi dejstvi. Teža, ki se priznava posameznemu dejstvu, je odvisna od konkretnih okoliščin. Dejstva, ki se primeroma upoštevajo: - zakonec ali izvenzakonski partner, otroci in drugi vzdrževani družinski člani so v Sloveniji; - osebno premoženje (npr. vozila, oblačila ali pohištvo) in domače živali so v Sloveniji; - družabne vezi so v Sloveniji (npr. članstva v društvih, verskih skupnostih, ustanovah ipd.); - ekonomske vezi s Slovenijo (npr. zaposlitev pri slovenskem delodajalcu in aktivna udeležba v slovenskem podjetju, računi pri bankah oziroma hranilnicah v Sloveniji, življenjsko, pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, računi vrednostnih papirjev v Sloveniji, kreditne kartice, izdane v Sloveniji); - delovno dovoljenje, izdano v Sloveniji; - vozniško dovoljenje, izdano v Sloveniji; - vozilo, registrirano v Sloveniji; - sezonsko prebivališče v Sloveniji; - slovenska potna listina; - članstvo v slovenskih sindikatih ali strokovnih organizacijah (npr. zbornice). Pri ugotavljanju posameznikovega rezidentstva v času njegove odsotnosti v Sloveniji se lahko upoštevajo tudi druga dejstva, kakor na primer ohranitev poštnega naslova ali sefa v Sloveniji, na poslovnih karticah je prikazan naslov v Sloveniji, ohranitev telefonske številke v Sloveniji, naročniškega razmerja (časopisi, revije) v Sloveniji. Davčno rezidentstvo se po tej točki presoja ob upoštevanju stopnje posameznikovih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji in v tujini. Če je posameznikovo središče osebnih in ekonomskih interesov pretežno v Sloveniji, velja takšen posameznik za davčnega rezidenta Slovenije.
- Na podlagi zgornjih navedb lahko zaključimo, da vprašalnik omogoča lažjo presojo dejstev in okoliščin, ki vplivajo na rezidentski status zavezanca, saj tega v mnogih primerih ni mogoče enostavno ugotoviti. Presoja ali je določen posameznik rezident Slovenije ali ne, ni enoznačna, zaradi česar gre pri ugotavljanju statusa največkrat za tehtanje ali je rezidenčna vez dovolj močna ali ne. Mnoga dejstva, ki vplivajo na rezidentski status, ne dajejo absolutnih odgovorov, saj je njihov pomen odvisen tudi od obstoja in intenzivnosti drugih dejstev. Lahko rečemo, da je in mora biti presoja celovita, za kar pa je potreben tudi širok zajem podatkov.Pooblaščenec meni, da so vsi podatki v vprašalniku neposredno izvedeni iz bolj abstraktno formulirane generalne klavzule
- člena ZDoh-2 (prva do peta točka). Konkretizacija (natančna vsebina vprašalnika) pa je očitno odvisna predvsem od teorije (doktrine) davčnega prava, prakse pobiranja davkov, primerjalnih rešitev ipd., ki natančneje opredeljujejo zlasti pojme »običajnega prebivališča« in »središča svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji«.Kljub odsotnosti ustrezne konkretizacije nabora osebnih podatkov, je Pooblaščenec mnenja, da določbe ZDoh-2 vsebujejo dovolj natančno definirane pogoje za pridobitev oziroma izgubo statusa, na podlagi katerih lahko določimo vrsto in obseg podatkov, ki so »potrebni« in »primerni« (prim. načelo sorazmernosti). Povedano drugače, pogoji in merila iz zakona, z zadovoljivo stopnjo določnosti narekujejo katere podatke je DURS upravičen zbirati oziroma so jih posamezniki dolžni zagotoviti. 4 Izjema Zahteva po odgovoru na vprašanji »ali boste včlanjeni v slovenske verske organizacije in katere?« in »ali boste včlanjeni v sindikate v RS in katere?«, po mnenju Pooblaščenca predstavlja možnost za obdelavo osebnih podatkov brez ustrezne zakonske podlage. Podatki o članstvu v sindikatu in podatki o verskem prepričanju sodijo med t.i. občutljive osebne podatke (
- točka
- člena ZVOP-1). Čeprav iz določb
- člena ZVOP-1 izhaja, da je za obdelavo občutljivih osebnih podatkov, poleg drugih možnih podlag, potrebna »določenost v zakonu« (tako kot to velja tudi za ostale osebne podatke), je potrebno zaradi posebne narave tovrstnih podatkov zakonsko podlago presojati strožje. V konkretnem primeru za obdelavo spornih podatkov ni podane izrecne (jasne, konkretne, določne) zakonske podlage v ZDoh-
- Za razliko od ostalih osebnih podatkov, bi moral zakon, namesto z abstraktnimi normami, natančno določiti, da je za presojo rezidentskega statusa potreben tudi podatek o članstvu v sindikatu ali verski organizaciji (na podlagi članstva namreč lahko sklepamo tudi o verskem prepričanju). Zaradi tega Pooblaščenec meni, da lahko navedbo podatkov o članstvu v sindikatu in verski organizaciji, posameznik zavrne. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026