OP umrlega + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.09.2021 Številka: 07121-1/2021/1684 Kategorije: --> Kategorije: OP umrlih, Zavarovanje osebnih podatkov, Zbirke osebnih podatkov, Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, in sicer zanima vas, ali je možno, da se povežete v pogovor z zdravnikom vaše pokojne mame preko telefona ali videokonference, živite namreč v tujini. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP podaja to neobvezno mnenje z vidika svojih pristojnosti glede varovanja informacijske zasebnosti in se ne opredeljuje do vsebine, ki jo ureja Zakon o splošnem upravnem postopku, ker ne spada v njegovo pristojnost. IP še poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Upoštevati je treba, tudi druge relevantne okoliščine konkretnega primera, ki jih je mogoče v celoti proučiti le v okviru inšpekcijskega postopka. Upravljavec osebnih podatkov pa je tisti, ki odgovarja za zakonito obdelavo. Glede pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti ZVOP-1 omogoča posameznikom, da še za časa življenja določijo, kako naj se ravna z njihovimi osebnimi podatki po smrti. ZVOP-1 pa nekatere osebne podatke umrlih posameznikov varuje ne glede na željo umrlih. Tako ZVOP-1 določa, da lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Ne glede na zgoraj zapisano pa lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene se lahko podatke o umrlem posamezniku uporabi, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh podatkov ali tega niso prepovedali njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda. Edina izjema od tega pravila je, če zakon določa drugače. Seznanitev z osebnimi podatki, ki jih vsebuje zdravstvena dokumentacija umrlih pacientov je v Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) urejena drugače kot v ZVOP-
- ZPacP je v
- členu predvidel štiri režime oziroma podlage za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlih pacientov. Tako se lahko z zdravstveno dokumentacijo seznanijo: Osebe za katere je pacient za časa življenja podal predhodno pisno privolitev (dovoljenje); Osebe, ki so za to pooblaščene s posebnim zakonom (na primer Zakon o sodiščih, Zakon o zavarovalništvu, Zakon o policiji); Pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši. Te osebe se lahko z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta seznanijo brez izkazovanja posebnega pravnega interesa. Navedene osebe morajo pri zahtevi za seznanitev zgolj navesti s katerimi podatki se želijo seznaniti in zakaj (zakoniti namen seznanitve). Poleg tega morajo izkazati ustrezno razmerje s pokojnim pacientom. Kadar se te osebe želijo seznaniti z zdravstveno dokumentacijo, ki je nastala v času, ko umrli pacient ni bil sposoben odločanja o sebi in se je to stanje brez prekinitev nadaljevalo do njegove smrti, morajo za seznanitev izkazati pravni interes. Druge osebe, ki izkažejo pravni interes z ustrezno listino. Zahteva za seznanitev oseb se delno ali v celoti zavrne, če tako določa zakon ali če je pacient seznanitev pred smrtjo pisno ali ustno v navzočnosti dveh prič izrecno prepovedal. Pacient lahko namreč za časa življenja prepove, da bi se z njegovo zdravstveno dokumentacijo po njegovi smrti seznanile določene osebe (npr. sorodniki). Pacient ima pravico določiti osebe, ki se po njegovi smrti lahko seznanijo z njegovo zdravstveno dokumentacijo, in osebe, katerim seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo prepoveduje. Pravica se uresničuje na način in pod pogoji, ki jih določa
- člen tega zakona. Prepoved oziroma določitev oseb se lahko evidentira tudi v centralnem registru podatkov o pacientih, ki ga določa zakon, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva. V zvezi s prepovedjo je zakon predvidel tudi izjemo: kljub pacientovi prepovedi se lahko preko zdravnika (torej posredno) seznanijo s tistimi osebnimi podatki, ki so oziroma bi lahko bili pomembni za njihovo zdravje: pacientovi starši, potomci do katerega koli kolena, zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, bratje in sestre ali druge, pacientu, ki so bile z umrlim pacientom v posebnem razmerju in to z gotovostjo izkažejo. Seznanitev se izvede prek pacientovega izbranega osebnega zdravnika ali zdravnika, ki je bil kako drugače udeležen v postopku zdravljenja, če tega ni, pa zdravnika določi izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki razpolaga s pacientovo zdravstveno dokumentacijo. O zahtevi za seznanitev odloči izvajalec zdravstvene dejavnosti v 15 dneh od prejema obrazložene zahteve. Če je zahteva delno ali v celoti zavrnjena, imajo osebe pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu. Glede seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti po telefonu: Zakonodaja ne predpisuje načinov ugotavljanja identitete oziroma upravičenosti do informacij pri telefonski ali videotelefonski komunikaciji (npr. glede seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti). Sporočanje informacij o umrlem pacientu njegovim svojcem po telefonu, če za to obstaja ustrezna pravna podlaga, samo po sebi ni sporno z vidika varstva osebnih podatkov, vendar se mora izvajalec zdravstvene dejavnosti na razumen in objektivno izvedljiv način prepričati, da govori s pravim upravičencem. Primeri takih načinov so: uporaba vnaprej dogovorjenih gesel za identifikacijo klicočih; klic iz vnaprej dogovorjene številke; dobro poznavanje specifičnih (ne le osnovnih) informacij o pacientu s strani klicočega; izvajanje klicev s strani izvajalca na telefonsko številko, ki jo določi pacient; dogovor o klicu svojca ob točno določenem času na točno določeno številko izvajalca. Učinkovitost zgornjih primerov metod ali njihovih kombinacij je odvisna od okoliščin konkretnega primera, zaradi česar IP ne more nobene od njih na splošno potrditi kot absolutno primerne. Morda so vam lahko v pomoč tudi naslednja mnenja, ki so že objavljena na spletni strani IP: 0712-1/2019/2057, 0712-1/2019/840 in 0712-964/2007/
- V zvezi z možnostjo videokonference omenjamo Zakon o splošnem upravnem postopku, ki se v določenih primerih uporablja tudi subsidiarno (tudi na primer v odločanju o pravici do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta). Ta zakon se uporablja tudi v primeru, ko izvajalci javnih služb odločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev. ZUP v
- členu določa, da uradna oseba, ki vodi postopek, lahko po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je to koristno za razjasnitev zadeve, mora pa jo razpisati v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence. Če pri organu obstajajo ustrezne tehnološke možnosti, lahko uradna oseba na predlog strank razpiše namesto ustne videokonferenčno obravnavo. Za videokonferenčno obravnavo se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ustni obravnavi. Morda bi vam lahko bilo v pomoč tudi mnenje IP št. 07120-1/2020/507 z dne
- 2020 glede razkrivanja informacij o pacientih svojcem (po
- členu ZPacP) po telefonu, in sicer najdete ga lahko na spletni strani (https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a64131168). V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Pripravila: Urška Črnič, univ. dipl. prav., državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026