OP v obljavljenih sklepih senata na spletni strani + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.01.2008 Številka: 0712-12/2008/2 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš dopis, v katerem prosite za mnenje: Zanima vas, ali je v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, da Univerza objavlja na svojih spletnih straneh sklepe senata, v katerih so navedena imena in priimki kandidatov, ki se jim odobri tema diplomske naloge, magistrske naloge ali doktorske disertacije, nostrifikacija diplome ter imena in priimki članov raznih komisij senata? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam v nadaljevanju na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 92/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo pojasnilo v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec meni, da objava imena in priimka študenta v sklepih Senata univerze na njihovi spletni strani predstavlja kršitev varstva osebnih podatkov po določbah ZVOP-1, saj ne obstaja nobena zakonska podlaga za takšno obdelavo osebnih podatkov študentov. Kdaj, kje in pod kakšnimi pogoji so lahko objavljeni osebni podatki študentov, je natančno opisano v obrazložitvi tega mnenja. Enako pa ne velja za imena predstavnikov komisij Senata univerze, ki so javni uslužbenci in zaradi tega glede podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja v javnem sektorju. Takšni posamezniki imajo glede obravnavanih osebnih podatkov manjše varstvo, saj javnost podatka prevlada nad zasebnostjo. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
- členu Ustave RS - prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Drugi odstavek
- člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. Pristojnost Pooblaščenca v zvezi z osebnimi podatki je podana le takrat, kadar se osebni podatek nahaja v zbirki osebnih podatkov ali gre za obdelavo osebnih podatkov iz zbirke. Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Osebni podatek je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
- členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-
- Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določa
- člen ZVOP-1, vendar pa obstajajo glede pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov razlike glede upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor in upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v zasebni sektor v skladu z ZVOP-
- Zato je zaradi ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, najprej potrebno ugotoviti, v kateri sektor spada Univerza v Mariboru. Pooblaščenec na podlagi preučitve v nadaljevanju navedenih določb ugotavlja, da je Univerza v Mariboru pravna oseba javnega prava, in sicer javni zavod, ki izvaja javno službo v visokem šolstvu. Javni zavodi, predvsem njihova statusna vprašanja, so v pravnem redu RS urejena v Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZ). V skladu s
- členom ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Univerza v Mariboru je kot vrsta zavoda s področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti posebej urejena še v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/2006, 59/2007-ZŠtip (63/2007 - popr.); v nadaljevanju ZViS). Iz
- člena ZViS izhaja, da so visokošolski zavodi univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor torej spada tudi Univerza v Mariboru, določa
- člen ZVOP-1:
(1)Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2)Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pooblaščenec pojasnjuje, da je Ustavno sodišče ne samo glede
- člena Ustave, temveč tudi glede drugih določb, s katerimi so varovani človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegova zasebnost in varnost (
- do
- člen Ustave), sprejelo stališče (točka 32 obrazložitve odločbe št. U-I-25/95 z dne
- 1997, Uradni list RS, št. 5/98 in OdlUS VI, 158), da gre za določbe, ki imajo posebno mesto med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami in ki prepovedujejo vsem – na prvem mestu državi, pa tudi posameznikom – poseganje vanje. V skladu z načelom, da je na tem področju prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno, je prepovedan vsak poseg v naštete pravice, razen tistih, ki so dovoljeni v skladu z Ustavo. Pravica do zasebnosti se za posameznika lahko konča samo tam, kjer kolidira z ustavno varovanim močnejšim interesom drugih. Pooblaščenec posebej poudarja še stališče Ustavnega sodišča glede osebnih podatkov na svetovnem spletu, kar je v našem konkretnem primeru pomembno dejstvo. Glede samega
- člena Ustave je Ustavno sodišče v obrazložitvi odločbe št. U-I-238/99 z dne
- 2000 (Uradni list RS, št. 113/2000 in OdlUS IX, 257) navedlo, da je ustavno varstvo osebnih podatkov zagotovljeno kot poseben vidik zasebnosti. Posebej je poudarilo, da informacijska tehnologija (torej med drugimi predvsem svetovni splet) ne prinaša le bistvenih olajšav pri obdelavi podatkov in informacij, temveč se z njenim razširjanjem na vsa področja družbenega življenja povečuje tudi tveganje, da posameznik nima več možnosti sam odločati o tem, kdaj, kako in v kakšnem obsegu bodo informacije o njem posredovane drugim. Da bi preprečila to nevarnost, Ustava prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja (prvi odstavek
- člena) ter določa, da so zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov predmet zakonskega urejanja (drugi odstavek
- člena). Poleg tega daje vsakomur pravico, da se seznani z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, za primer zlorabe pa daje tudi pravico do sodnega varstva (tretji odstavek
- člena). Posegi v ustavno zagotovilo iz
- člena Ustave so po ustaljeni ustavnosodni presoji dopustni, če so v skladu z načelom sorazmernosti. To pomeni, da mora biti omejitev potrebna in nujna za dosego zasledovanega ustavno dopustnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja (tretji odstavek
- člena in
- člen Ustave). Iz ustaljene ustavnosodne presoje tudi izhaja, da vsako zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov že pomeni poseg v pravico do varstva osebnih podatkov. Osebni podatki, o katerih sprašujete in so objavljeni v sklepih senata na spletni strani Univerze v Mariboru, so: - osebni podatki študentov, - osebni podatki članov raznih komisij. Osebni podatki študentov Vaše vprašanje se konkretno nanaša na objavljanje sklepov senata Univerze v Mariboru na svetovnem spletu. ZviS v
- členu določa, da imajo visokošolski zavodi, ki so pravne osebe, statut, s katerim urejajo svojo organizacijo in delovanje, v
- členu pa določa, da so organi univerze: rektor, senat, upravni odbor in študentski svet. Senat je strokovni organ visokošolskega zavoda (
- člen ZviS). Upravni odbor Univerze v Mariboru na
- izredni seji dne
- 2007 sprejel Statut Univerze v Mariboru UPB 4 (v nadaljevanju statut). Pristojnosti Senata, kot organa univerze, statut ureja v od
- do
- členu.
- člen statuta določa, da Senat univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Seje Senata univerze so javne. Kadar bi Senat obravnaval zadeve, ki bi utegnile škodovati interesom univerze, njenim članicam ali posameznikom, lahko sklene, da se pri obravnavi določenih vprašanj javnost izključi. Smiselno enako določa tudi Poslovnik Senata Univerze v Mariboru, z dne
- 2006, glede zapisnika seje Senata univerze. Sedmi odstavek
- člena Poslovnika določa, da se kopija zapisnika skupaj z ostalim gradivom za naslednjo sejo ali objavi na spletni strani Univerze v Mariboru ali pa se pošlje po pošti ali po faksu ali elektronski pošti. ZViS, kot specialni zakon, določa komu in na kakšen način lahko Univerza v Mariboru posredujete osebne podatke študentov in za kakšen namen. ZviS v
- členu določa seznam evidenc z osebnimi podatki študentov. V
- točki prvega odstavka
- člena ZViS je navedena evidenca: zapisnik o izpitu, s katerim se evidentira prijava k izpitu, potek izpita in dosežena ocena. Ta obsega: ime in priimek študenta (za študentko tudi dekliški priimek), spol, EMŠO, način študija, letnik študija in študijsko leto prvega vpisa, datum izpita, podatke o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja, ter oceno, doseženo izpitno pri izpitu. V
- členu ZViS je urejena uporaba evidenc z osebnimi podatki študentov in določa, da se osebni podatki študentov iz evidenc iz
- člena tega zakona zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe visokošolske dejavnosti visokošolskih zavodov, za potrebe državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnega pooblastila in študentskih organizacij, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih. Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta študenta ni razvidna. Statut univerze sicer v
- členu določa, da najmanj sedem dni pred dnevom zagovora doktorske disertacije (določbe se smiselno uporabljajo za magistrsko nalogo) objavi članica univerze na svoji oglasni deski in v dnevnem časopisu ime in priimek kandidata, temo doktorske disertacije ter čas in kraj zagovora z navedbo, da je disertacija pred zagovorom na vpogled v tajništvu članice univerze in da je zagovor javen. Taka obdelava osebnih podatkov je torej predpisana v statutu in je kandidat oziroma študent z njo seznanjen (čeprav podlaga za obdelavo ni zakon). Pooblaščenec meni, da objava imena in priimka študenta ni upravičena niti od v prejšnjem odstavku opisanega trenutka (torej od s statutom določene objave) dalje, sploh pa ne v primeru, ko se na seji (s sklepom) odloča o odobritvi teme oziroma naslovu magistrske naloge ali doktorske disertacije ali se odloča o nostrifikaciji diplomskega dela in se ti sklepi senata objavijo na spletni strani. Čeprav je delo senata javno in statut določa, da se sklepi objavijo na spletni strani, to ne pomeni, da se smejo objaviti tudi osebni podatki študentov, saj je potrebno upoštevati ZVOP-1 in tudi ZviS, ki ne določa pravne podlage za takšno obdelavo osebnih podatkov študentov. Pooblaščenec ocenjuje, da je z vidika obveščenosti javnosti o (ne)zasedenosti konkretne teme dovolj, če univerza objavi samo seznam odobrenih diplomskih, magistrskih in doktorskih del, saj se že s tem zagotovi, da teme s tega seznama brez odobritve Senata ne more uporabiti noben drug študent. S tem je tudi izčrpano oblastno dejanje univerze, ki se nenazadnje zaključi z izdajo sklepa o odobritvi ali neodobritvi teme. Pooblaščenec pri tem dodaja še, da ima vsak študent svojo vpisno številko, katere osnovni namen je enolična identifikacija posameznika za potrebe študijskega procesa. Je enolična, kar pomeni, da je dodeljena vsakemu posamezniku enkrat in, da se je drugemu posamezniku ne da nikoli več dodeliti. Navedeno nas, ob upoštevanju izpostavljenih določb ZVOP-1 in ZVis, pripelje do zaključka, da vpisna številka nedvomno je osebni podatek, vendar zgolj takrat, ko je uporabljana z namenom identifikacije vsakega posameznika, ne da bi za to identifikacijo potrebovali velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali, da takšna identifikacije ne zahteva veliko časa. Pooblaščenec za razjasnitev navedenega navaja podoben primer - javnost ocen. Statut določa, da je ustni izpit javen. To po mnenju Pooblaščenca pomeni, da je javni tudi tisti del ustnega izpita, ko profesor razglasi oceno. Z njo namreč seznani samo študenta in osebe, ki so na takem javnem ustnem izpitu morebiti prisotne. Drugače pa je z oceno pisnih izpitov, ki niso javni, profesorji pa ocene vpišejo v zapisnik o izpitu. Tak zapisnik predstavlja zbirko osebnih podatkov, razkritje takih osebnih podatkov pa predstavlja kršitev določb ZVOP-
- Tudi v primeru javnega ustnega izpita velja podobno, ker mora tudi to oceno izpraševalec vpisati v izpitni zapisnik, kršitev pa strogo upoštevaje določbe ZVOP-1 nastane šele v primeru, ko je razkrita vsebina takega zapisnika, torej, če so tudi ocene ustnega izpita javno objavljene in ne že, ko profesor na samem ustnem izpitu razkrije oceno vsem udeležencem javnega ustnega izpita. To pomeni med drugim tudi, da profesor ne sme posredovati podatka o oceni izven kroga udeležencev na javnem ustnem izpitu. Še posebej pa je problematičen internet, ki omogoča profiliranje posameznika s podatkovnim rudarjenjem na izjemno lahek način. Pooblaščenec pa na koncu dodaja še, da v javnem sektorju osebno privolitev lahko univerza uporabi samo v kolikor ne gre za oblastno dejanje organa (na primer objava imena in priimka, doktorskega dela za zagovor v časopisu). Študenta mora ob tem seznaniti s tem katere osebne podatke bo objavila in za kakšen namen. V konkretnem primeru to pomeni, da bi univerza lahko na internetu objavila ime in priimek študenta ter podatek o njegovi (s sklepom Senata) odobreni temi samo v primeru predhodno pridobljene osebne privolitve študenta, katerega temo je Senat odobril s sklepom. To pa ne pomeni, da univerza lahko objavi tudi sam sklep Senata, katerega izdaja predstavlja izvirno (originarno) oblastno dejanje univerze. Osebni podatki članov raznih komisij Na tem mestu Pooblaščenec opozarja na določbo
- alineje tretjega odstavka
- člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz
- in
- do
- točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Po določbi
- člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06, v nadaljevanju ZJU) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom
- člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V ta sklop torej sodi tudi Univerza v Mariboru. Na tem mestu je treba opozoriti na doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo z dne
- 1997, nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/
- Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Zato javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in drugih podatkov, povezanih z delovnim razmerjem, ki ga opravlja. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba tretjega odstavka
- člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zadevnem primeru gre nedvomno za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije št. U 831/2007-7, z dne
- 2007, kjer navaja sledeče: »Vendar pa je glede tega že zakonodajalec v določilu
- alineje tretjega odstavka
- člena ZDIJZ opravil tehtanje med individualno pravico do dostopa do informacije (
- odstavek
- člena Ustave), do varstva osebnega podatka (
- člena Ustave) in javnim interesom (da so razkritja ne pride), in je to razmerje razrešil tako, da javnega interesa za nerazkritje informacije, ki se nanaša na opravljanje javne funkcije, ni..« Pooblaščenec zgolj primeroma predstavlja še smernice sodne prakse Sodišča prve stopnje, ki je v zadevi št. T-194/04, z dne
- 2007 (Bavarian Lager Co. Ltd vs. Komisija Evropskih skupnosti), odločalo o dostopu do dokumenta (zapisnika sestanka), iz katerega izhajajo osebni podatki (imena in priimki) predstavnikov Generalnega direktorata Komisije „Notranji trg in finančne storitve“, ministrstva za trgovino in industrijo Združenega kraljestva in predstavnikov zveze pivovarn na skupnem trgu (v nadaljevanju ZPST), ki so sodelovali na sestanku z dne
- oktobra
- Sodišče je opozorilo, da lahko institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo zasebnosti in integritete posameznika. Tako je sodišče presodilo, da četudi posameznik nasprotuje posredovanju njegovih osebnih podatkov, to ne more preprečiti posredovanja teh podatkov, če to posredovanje ne slabi varstva zasebnosti in integritete posameznika, kot to zahteva člen 4
(1)(b) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43; v nadaljevanju Uredba št. 1049/2001). To pomeni, da je treba zato, da bi lahko ugotovili, ali se v obravnavani zadevi uporabi izjema iz člena 4
(1)(
- b)Uredbe št. 1049/2001, preučiti, ali dostop javnosti do imen udeležencev sestanka z dne 11. oktobra 1996 lahko dejansko in resnično ogroža varstvo zasebnosti in integritete zadevnih oseb. Sodišče je ugotovilo, da zapisnik sestanka vsebuje seznam udeležencev sestanka, kot predstavnikov subjektov, v katerih imenu in za račun so te osebe na navedenem sestanku sodelovale, opredeljenih z njihovim nazivom, začetnico njihovega imena, njihovim priimkom, in glede na okoliščine primera službo, organizacijo ali združenjem, ki jim pripadajo v okviru teh subjektov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da preprosto dejstvo, da nek dokument vsebuje osebne podatke, ne pomeni nujno, da se posega v zasebnost in integriteto zadevnih oseb, čeprav poklicne dejavnosti načeloma niso izključene iz pojma „zasebnost“ v smislu člena 8 Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišče je ugotovilo, da so osebe, prisotne na sestanku, nastopale kot predstavniki ZPST in ne v svojem imenu in so se posledice odločitev, sprejetih na sestanku, nanašale na zastopane subjekte in ne na njihove predstavnike osebno. V teh okoliščinah je bilo ugotovljeno, da dejstvo, da zapisnik vsebuje imena predstavnikov, ne posega v zasebnost zadevnih oseb, ker so te na sestanku prisostvovale kot predstavniki njihovih organizacij. Poleg tega zapisnik ne vsebuje posamičnih mnenj teh oseb, ampak stališča subjektov, ki jih te osebe predstavljajo. Sodišče je poudarilo, da razkritje imen predstavnikov ZPST ne more dejansko in resnično ogroziti varstva zasebnosti in integritete zadevnih oseb, saj samo ime zadevne osebe v seznamu udeležencev sestanka, v okviru subjekta, ki ga je ta oseba predstavljala, ne pomeni take grožnje, zasebnost in integriteta zadevnih oseb pa tudi nista ogrožena. V upanju, da ste dobili odgovore na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026