OP v sodnih postopkih - IPRS

OP v sodnih postopkih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.07.2007 Številka: 0712-524/2007/2 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo. Zanima vas, kako je z varovanjem osebnih podatkov (pravzaprav identitete) fizične osebe, ki na sodišču vloži kazensko in odškodninsko tožbo proti drugi osebi. Kakšno je varstvo identitete tožeče stranke in njenih osebnih podatkov (imena in priimka, fotografije na/pred sodiščem v tudi zasebnem življenju)? Ali oseba lahko zahteva, da obravnava poteka brez prisotnosti medijev oziroma za \"zaprtimi vrati\", da se njeno ime ne omenja v javnosti in da mediji ne objavljajo fotografij osebe? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člen ZVOP-1 ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) v
6. členu določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Tudi varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
7. členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa že omenjeni ZVOP-
8. Prav tako Ustava že v prvem odstavku naslednjega člena določa, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Specifičen vidik splošne svobode izražanja predstavlja tudi javnost sojenja, ki je predvidena v
9. členu Ustave in ki določa, da so sodne obravnave javne in da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon. Javnost sojenja torej obsega tako javnost sodnih obravnav kot javno izrekanje sodb, oba dela pravice do javnosti sojenja pa sta v prvi vrsti namenja uresničevanju pravice do poštenega sojenja. Pravica javnosti sojenja pa ni absolutna, saj
10. člen v zadnjem stavku vsebuje zakonski pridržek, na podlagi katerega je zakonodajalec pooblaščen, da določi izjeme, torej primere in pogoje, pod katerimi se javnost sojenja lahko izključi. Kot rečeno je pravica do javnosti sojenja namenjena v prvi vrsti strankam v posameznem postopku, ki naj bi jim ob ostalih jamstvih zagotovila pošteno sojenje. Ta namen prihaja posebej do izraza v sodnih postopkih, kjer nasproti posamezniku nastopa država, predvsem v kazenskem postopku. Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04, uradno prečiščeno besedilo 2, v nadaljevanju ZPP-UPB2) v
11. členu določa kot temeljno izhodišče, da je glavna obravnava javna,
12. člen ZPP-UPB2 pa dopušča tudi izključitev javnosti z glavne obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. Poseben razlog za izključitev javnosti predstavlja tudi zagotovitev neoviranega poteka glavne obravnave. Sklep o izključitvi javnosti mora biti, v skladu z
13. členom ZPP-UPB2 obrazložen in javno razglašen. Javni izrek sodbe ZPP-UPB2 ureja v
14. členu, ki določa, da v primeru, kadar se sodba razglasi, njen izrek javno prebere predsednik senata in na kratko sporoči razloge sodbe. Izrek se prebere javno tudi v primeru, ko je bila javnost z obravnave izključena, vendar se lahko v takšnem primeru javnost deloma ali v celoti izključi pri razglasitvi razlogov sodbe. Podobno kot ZPP-UPB2 ureja javnost glavne obravnave tudi Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 8/2006, uradno prečiščeno besedilo 3, v nadaljevanju ZKP-UPB3), ki v
15. členu določa, da je glavna obravnava javna, v skladu s
16. členom ZKP-UPB3 pa se javnost glavne obravnave lahko (po uradni dolžnosti ali na predlog strank) tudi v celoti ali deloma izključi, če je to potrebno za varovanje tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika, ali če bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti. Izrek sodbe se prebere javno, javno se pove na kratko njene razloge; če je bila javnost z glavne obravnave izključena, se izrek vselej prebere javno, javnost pa se lahko deloma ali v celoti izključi pri razglasitvi razlogov sodbe (
17. člen). V skladu s
18. odst.
19. člena ZKP-UPB3 v sodni dvorani niso dovoljena slikovna snemanja. Izjemoma sme predsednik Vvrhovnega sodišča dovoliti tako snemanje na posamezni glavni obravnavi. Če je bilo dovoljeno snemanje, sme senat na glavni obravnavi iz opravičenih razlogov odločiti, da se posamezni deli glavne obravnave ne snemajo. Konkretizacijo določbe iz
20. člena ustave pa predstavlja ZVOP-1, ki v prvi točki
21. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v skladu z drugo točko
22. člena določena ali določljiva oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov po določbi
23. tč.
24. člena ZVOP-1 pomeni, kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so: - avtomatizirano obdelani ali - so pri ročni obdelavi del zbirke osebni podatkov ali - so namenjeni vključitvi v zbirko podatkov. Definicija obdelave vsebinsko napolni tudi namen ZVOP-1, ki je določen v
25. členu. Ta določa, da se s tem zakonom določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Kot torej izhaja iz zadnjih dveh členov, ZVOP-1 varuje osebne podatke, ki so del neke zbirke, ne pa osebnega podatka, ki ni del neke zbirke. Peta točka
26. člena ZVOP-1 določa, da je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo in združevanje podatkov. Strukturiran niz podatkov pa je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. V skladu z navedenim je Pooblaščenec mnenja, da primer, ko novinar v okviru opravljanja svojega dela v nekem mediju objavi članek o kazenskem ali civilnem sodnem postopku, v katerega vključi tudi določene osebne podatke strank in drugih udeležencev postopka in njihove fotografije, ne predstavlja kršitve ZVOP-1, saj ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu,
27. tč.
28. čl. ZVOP-1, ker obdelani osebni podatki glede na določilo
29. tč.
30. čl. ZVOP-1 niso del zbirke osebnih podatkov, kot jo definira
31. tč.
32. čl. ZVOP-
33. Po določbi
34. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, (v nadaljevanju EKČP) ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja. Evropsko sodišče za človekove pravice, je v primeru Von Hannover v. Germany, natančno razdelalo kategorije posameznikov, ki od medijev lahko upravičeno pričakujejo, da v svoji zasebnosti ne bodo moteni in tistih, na katere se varstvo zasebnosti zaradi določnih okoliščin ne nanaša v svoji najstrožji obliki in mediji o njih in njihovem življenju lahko pišejo. Medijem seveda pisanja o posameznikih ni dopustno v celoti prepovedovati, je pa ob tem potrebno upoštevati načelo, po katerem je pravica enega posameznika prirejena pravici drugega, kar pomeni, da so pravice enega subjekta omejene s pravicami drugega. Prav tako je potrebno omeniti, da pravica do svobode izražanja, določena v
35. členu Ustave ni absolutna, ampak relativna. O koliziji med pravico do zasebnosti in svobodo izražanja je odločalo tudi že slovensko Ustavno sodišče v odločbi Up-50/99 z dne
37. 2000, ko je med drugim zapisalo: »Zasebnost sodobna pravna teorija opredeljuje kot področje posameznika, v katerega ne sme nihče posegati brez posebnega zakonskega pooblastila. Pravica do zasebnosti posamezniku vzpostavlja krog intimnega lastnega delovanja, kjer sme z garancijo države sam odločati o tem, katere posege vanj bo dopustil. Toda, pravica do zasebnosti ni absolutna pravica, temveč je omejena z varstvom pravic in koristi drugih ter z vedenjem posameznika v javnosti. Človek se namreč kot družbeno bitje, ki nenehno prihaja v stik z drugimi ljudmi, ne more povsem izogniti temu, da se iz raznih vzrokov in nagibov tudi drugi zanimajo zanj in za njegovo zasebno življenje. Pri tem bi področje zasebnega življenja posameznika lahko razdelili: na področje intimnega in družinskega življenja, na področje zasebnega življenja, ki se ne odvija v javnosti, in na področje življenja posameznika v javnosti. Na splošno velja, da čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjšo pravno zaščito uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov. Pri presoji dopustnosti posega v posameznikovo pravico do zasebnosti je treba upoštevati tudi značilnosti subjekta, v katerega pravico se posega. Ob tem pravna teorija navaja, da je brez privolitve prizadetega mogoče pisati o zasebnem življenju osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost (t. i. absolutne osebe iz javnega življenja) in osebe, ki javnost zanima samo v zvezi z nekim konkretnim dogodkom (t. i. relativne osebe iz javnega življenja), ne pa tudi o drugih osebah. Pri opisovanju življenjskih dogodkov absolutnih in relativnih oseb javnega življenja je brez privolitve prizadetega dovoljeno opisati zlasti tisto, kar je pomembno za značaj, dejanja in mišljenja teh oseb glede na njihovo javno udejstvovanje. Toda tudi pri teh osebah brez privolitve prizadetega ni dovoljeno objavljati stvari iz njihovega intimnega življenja«. Objava imena in priimka ter fotografije posameznika, ki v posameznem kazenskem ali civilnem postopku nastopa kot stranka, priča, izvedenec, itd. ali je kako drugače povezan s posameznim postopkom, v medijih se v praksi pogosto dogaja. Pri tem pogosto prihaja tudi do kolidiranja svobode izražanja in iz nje izhajajoče pravice do javnosti sojenja na eni in varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic na drugi strani. Razmerje med temi kolidirajočimi ustavnimi vrednotami do neke mere rešuje že zakonodajalec v zgoraj omenjenih členih ZPP-UPB2 in ZKP-UPB3, ko javnost sojenja določa kot pravilo in hkrati predvideva izključitev javnosti med drugim tudi v primerih, ko gre za zaščito zasebnosti in osebnostnih pravic posameznikov. Posamezni udeleženec kazenskega in civilnega postopka mora torej že zaradi javnosti sojenja pričakovati določeno zoženje polja svoje zasebnosti, saj so dejstva iz posameznikovega zasebnega življenja, razkrita na javni sodni obravnavi lahko tudi predmet novinarskega poročanja. Zato mora sodišče tudi po uradni dolžnosti paziti, da v skladu z določbami ZPP-UPB2 in ZKP-UPB3 izključi javnost glavne obravnave tudi takrat, ko bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do takih posegov v zasebnost, da varstvo zasebnosti pretehta nad javnostjo sojenja. Informacijski pooblaščenec kot rečeno, v vašem primeru ni pristojen, saj osebni podatki, ki jih objavi novinar v svojem članku, glede na določilo
38. tč.
39. čl. ZVOP-1 niso del zbirke osebnih podatkov, kot jo definira
40. tč.
41. čl. ZVOP-
42. Institute zaščite posameznikov pred neprimernim, žaljivim ali škodljivim pisanjem medijev pa je v celoti razvila ne samo slovenska sodna praksa, temveč skozi institut Novinarskega častnega razsodišča tudi novinarska stroka. Če menite, da vam je bila z objavo vaših osebnih podatkov v medijih kršena katera od pravic, ste bili razžaljeni ali pa vam je bila povzročena škoda, vam Pooblaščenec svetuje, da zoper novinarja in časopis vložite zasebno odškodninsko tožbo in zasebno kazensko tožbo ter ravnanje obeh prijavite Nnovinarskemu častnemu razsodišču. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026