Opravljanje poizvedovalne dejavnosti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.03.2016 Številka: 0712-1/2016/555 Kategorije:Delovna razmerja, Pogodbena obdelava OP --> Kategorije: Delovna razmerja, Pogodbena obdelava OP Informacijski pooblaščenec je prejel vaš dopis, v katerem v zvezi z opravljanjem poizvedovalne dejavnosti zastavljate naslednja vprašanja:1) Ali je zakonsko dovoljeno, da pravne in fizične osebe brez detektivske licence, brez zavarovanja, brez predhodno ugotovljene primernosti izobrazbe, brez tega, da bi bile varnostno preverjene, zbirajo informacije od kontroliranih in drugih oseb z namenom KONTROLE oz. NADZORA nad izvajanjem navodil, ki jih je izdal osebni zdravnik bolniku za čas zdravljenja na njihovem domu oz. na naslovu, ki so ga navedli za čas zdravljenja osebnemu zdravniku? Ali lahko o tem sestavljajo zapisnike in o zatečenem stanju proti plačilu poročajo drugim pravnim in fizičnim osebam ter vodijo o tem evidence?2) Ali je zakonsko dovoljeno, da pravne in fizične osebe brez detektivske licence zbirajo informacije o osebah, ki so preseljene in o tem niso obvestile pristojnih organov, ali se izmikajo prejemanju sodnih in drugih poštnih pošiljk. Ali ti lahko ugotavljajo njihova dejanska prebivališča, pridobivajo podatke iz evidenc, od Centrov za socialno delo in drugih ustanov? 3) Ali je zakonsko dovoljeno, da pravne in fizične osebe osebe brez detektivske licence zbirajo informacije o škodnih dogodkih, pričah škodnih dogodkov, zavarovancih, povzročiteljih škod, na kraju iščejo dokaze in jih dokumentirajo s pomočjo tehničnih sredstev?Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.ZVOP-1 ureja področje varstva osebnih podatkov. Vsebuje splošne zahteve, ki jih morajo upoštevati upravljavci osebnih podatkov in pogodbeni obdelovalci. Vendar pa ZVOP-1 v nobenem členu ne opredeljuje vidikov obdelave osebnih podatkov, ki bi se nanašali zgolj oziroma izključno na detektivsko dejavnost ali na organizacije, ki delujejo po Zakonu o detektivski dejavnosti.Skladno z
- členom ZVOP-1 je obdelava osebnih podatkov dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
- člen ZVOP-1 pa skozi t.i. načelo sorazmernosti določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.Upravljavec osebnih podatkov (v tem primeru delodajalec) lahko del obdelave teh podatkov zaupa pogodbenemu obdelovalcu, pri tem mora upoštevati zahteve določb
- člena ZVOP-1, ki ureja pogodbeno obdelavo osebnih podatkov.Nadzor bolniške odsotnosti s strani delodajalca je urejen v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU), ki urejata, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko delodajalec poizveduje (in s tem tudi obdeluje osebne podatke) o zaposlenem, ki je (domnevno) bolniško odsoten).Kljub temu velja opozoriti, da morajo detektivi skladno z zahtevami ZDD-1 izpolnjevati strožje zahteve kot druge pravne ali fizične osebe, ki v omejenem obsegu opravljajo del dejavnosti detektivov (npr. preverjanje bolniške odsotnosti). Zato bi bilo smiselno oceniti, ali je dopustno in smiselno širjenje različnih oblik dejavnosti, ki jih prvenstveno opravljajo detektivi, tudi na druge subjekte, saj je s tem nadzor nad njihovim delom, kot tudi obdelavo osebnih podatkov lahko manjši oz. manj strog. Za navedeno presojo pa IP ni pristojen.Uvodoma je potrebno poudariti, da je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) stvarno pristojen za področje varstva osebnih podatkov, ki ga opredeljuje ZVOP-
- Vaša vprašanja pa se nanašajo širše tudi na interpretacijo posameznih določb drugih zakonov (ZDD-1, ZJU in ZDR-1), kar pa ne sodi več v neposredno pristojnost IP. Poleg tega bi želeli opozoriti, da se vaša vprašanja nanašajo na zelo širok krog obdelave osebnih podatkov, pri čemer so pooblastila posameznih (pogodbenih) obdelovalcev v konkretnem primeru odvisna od konkretne vrste podatkov in številnih drugih okoliščin (v primeru pogodbene obdelave predvsem od zakonske podlage za obdelavo osnovnega naročnika), zato posplošenega odgovora, ki bi veljal za vse primere, ni mogoče dati. V nadaljevanju zato podajamo nekatera pojasnila in vidike, ki jih je pri iskanju zakonite rešitve glede obdelave osebnih podatkov treba upoštevati v posameznem primeru.1) Ali je zakonsko dovoljeno, da pravne in fizične osebe brez detektivske licence, brez zavarovanja, brez predhodno ugotovljene primernosti izobrazbe, brez tega, da bi bile varnostno preverjene, zbirajo informacije od kontroliranih in drugih oseb z namenom KONTROLE oz. NADZORA nad izvajanjem navodil, ki jih je izdal osebni zdravnik bolniku za čas zdravljenja na njihovem domu oz. na naslovu ki so ga navedli za čas zdravljenja osebnemu zdravniku? Ali lahko o tem sestavljajo zapisnike in o zatečenem stanju proti plačilu poročajo drugim pravnim in fizičnim osebam ter vodijo o tem evidence?ZVOP-1 ureja področje varstva osebnih podatkov. Vsebuje splošne zahteve, ki jih morajo upoštevati upravljavci osebnih podatkov in pogodbeni obdelovalci. Vsebuje tudi posebna poglavja, ki se nanašajo na nekatere pomembne vidike obdelave osebnih podatkov. Vendar pa ZVOP-1 v nobenem členu ne opredeljuje vidikov obdelave osebnih podatkov, ki bi se nanašali zgolj oziroma izključno na detektivsko dejavnost ali na organizacije, ki delujejo po Zakonu o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/11; ZDD-1).Skladno z
- členom ZVOP-1 je obdelava osebnih podatkov dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
- člen ZVOP-1 pa skozi t.i. načelo sorazmernosti določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
- člen ZVOP-1 pa omogoča upravljavcu osebnih podatkov, da lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je »registriran za opravljanje takšne dejavnosti« in zagotavlja ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, kakor izhaja iz zahtev
- člena istega zakona.
- člen še določa, da sme pogodbeni obdelovalec opravljati posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru naročnikovih pooblastil in osebnih podatkov ne sme obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi dogovor o postopkih in ukrepih iz
- člena tega zakona. Upravljavec osebnih podatkov nadzoruje izvajanje postopkov in ukrepov iz
- člena tega zakona.Vendar ZVOP-1 v zvezi s pogodbeno obdelavo osebnih podatkov nima posebnih določb, ki bi veljale za specifične kategorije pogodbenih obdelovalcev, npr. pravnih ali fizičnih oseb, ki delujejo skladno z ZDD-
- Zapisano drugače, ZVOP-1 je v zvezi s pogodbeno obdelavo osebnih podatkov splošen, kar pomeni, da zahteve, ki jih postavlja, veljajo za vse kategorije upravljavcev in pogodbenih obdelovalcev. Vprašanje, za katero dejavnost je posamezen pogodbeni obdelovalec registriran se nanaša na vprašanje registrskega prava in s tem povezane registracije ustrezne dejavnosti v Sodnem registru RS.V zvezi z vašim vprašanjem se zastavljata dva ključna pomisleka:Ali je preverjanje bolniške odsotnosti zaposlenega s strani oseb, ki nimajo detektivske licence, zakonito?Ali je takšna obdelava osebnih podatkov – četudi morda zakonita – skladna z načelom sorazmernosti, kakor izhaja iz
- člena ZVOP-1.Nadzor bolniške odsotnosti s strani delodajalca je pravno urejen v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13; v nadaljevanju ZDR-1) in za javne uslužbence v Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju ZJU), ki urejata kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko delodajalec poizveduje (in s tem tudi obdeluje osebne podatke) o zaposlenem, ki je (domnevno) bolniško odsoten.ZJU v zvezi s tem v 33.a členu določa naslednje:
(1)Predstojnik lahko v primeru, ko razpolaga z informacijo, na podlagi katere so podani razlogi za sum, da javni uslužbenec zlorablja pravico do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ali pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, pooblasti enega ali več javnih uslužbencev za ugotovitev dejanskega stanja.
(2)Pooblaščeni javni uslužbenec lahko zbira informacije iz prejšnjega odstavka od javnih uslužbencev, zaposlenih v organu, in od tretjih oseb. O posameznih dejanjih v okviru ugotavljanja dejanskega stanja pooblaščeni javni uslužbenec sestavi zapisnik. Po končanem postopku ugotavljanja dejanskega stanja se javnega uslužbenca seznani z ugotovitvami postopka in se mu omogoči vpogled v zapisnik.
(3)Predstojnik lahko, če oceni, da je to smotrnejša rešitev, za izvedbo nadzora nad zlorabami iz prvega odstavka tega člena ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo) sklene pisno pogodbo in pooblasti pravno ali fizično osebo v skladu z zakonom, ki ureja detektivsko dejavnost.
(4)Pred pričetkom izvajanja nadzora mora predstojnik javnega uslužbenca najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjasni.Iz zapisanega je mogoče sklepati - sicer IP ni pristojen za dajanje mnenje v zvezi z določbami ZJU, vendar gre v konkretnem primeru za splošno in omejeno interpretacijo dela zakona, ki se nanaša tudi na obdelavo osebnih podatkov - , da lahko predstojnik organa za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z bolniško odsotnostjo zaposlenega, pooblasti enega ali več javnih uslužbencev. Lahko tudi sklene pisno pogodbo in za ugotavljanje ali je zaposleni, ki je bolniško odsoten, dejansko doma ali ne, pooblasti pravno ali fizično osebo v skladu z zakonom, ki ureja detektivsko dejavnost.V vašem dopisu ste se izrecno sklicevali na mnenje IP št. 0712-1/2015/3268, kjer je med drugim zapisano, da „skladno z določbami
- a člena ZJU lahko predstojnik za javne uslužbence v konkretnem primeru, ko razpolaga z informacijo, na podlagi katere so podani razlogi za sum, da javni uslužbenec zlorablja pravico do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ali pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, pooblasti enega ali več javnih uslužbencev oziroma tretjih oseb za ugotovitev dejanskega stanja“ in da je „dejavnost kontrole nad delavci dopustno zaupati tudi neposredno zasebnemu detektivu ali pogodbeni organizaciji. Da pa je pogodbena obdelava dopustna in zakonita, mora podjetje biti registrirano za dejavnost, ki se s pogodbo prenaša nanj.“V dopisu prav tako navajate 33.a člen ZJU in ob tem opozarjate, da nikjer izrecno ne piše, da je dopustno za zgoraj opisan namen »pooblaščati tretje osebe«, prav tako ne piše, »da je dopustno dejavnost kontrole nad delavci zaupati tudi neposredno pogodbeni organizaciji.«IP opozarja, da je tolmačenje mnenja IP št. 0712-1/2015/3268, ki ga povzemate, vzeto iz konteksta. Kot je razvidno iz
- odstavka 33a. člena ZJU, lahko predstojnik »sklene pisno pogodbo in pooblasti pravno ali fizično osebo v skladu z zakonom, ki ureja detektivsko dejavnost«. Možnost pooblastitve »tretjih oseb« za izvajanje določenih oblik nadzora nad zaposlenimi v javnem sektorju so torej dopustne, izpolnjeni pa morajo biti pogoji, ki jih določa omenjeni zakon. Resda besedna zveza »tretje osebe« v 33a. členu ZJU ni izrecno omenjena, vendar gre za skrajšano povzemanje »pravnih ali fizičnih oseb«. Vendar je pomembno vprašanje v tem delu, ali so »pravne in fizične osebe« iz
- odstavka 33.a člena subjekti, ki lahko opravljajo detektivsko dejavnost in imajo licenco za opravljanje te dejavnosti, ali pa gre za subjekte, ki sicer niso detektivi, vendar pa morajo delovati skladno z zakonom, ki ureja detektivsko dejavnost. Morajo pa biti seveda izpolnjene tudi zahteve po
- členu ZVOP-1.IP ni pristojen za tolmačenje ZJU in ZDD-1 v tako specifičnem kontekstu. Zato IP napotuje, da lahko razlago omenjenega odstavka izvede le pristojen organ oziroma sodišče, z obstoječo sodbo v tovrstnem primeru ste, kot navajate, seznanjeni. Na podlagi ustrezne drugačne interpretacije pristojne institucije pa bo šele mogoče ugotavljati ali sme predstojnik organa določene vidike nadzora nad zaposlenimi zaupati samo pravnim ali fizičnim osebam, ki imajo detektivsko licenco in so pooblaščene za opravljanje detektivske dejavnosti, ali pa tudi drugim pravnim in fizičnim osebam, ki detektivske licence sicer nimajo, a delujejo skladno z zahtevami ZDD-1 in so registrirane za opravljanje ustrezne dejavnosti.Tudi ob morebitni predpostavki, da lahko druge pravne in fizične osebe, ki sicer niso detektivi, vendar delujejo skladno z ZDD-1, izvajajo nadzor bolniške odsotnosti oz. druge oblike nadzora, se zastavlja vprašanje ali je tako široka interpretacija
- odstavka 33.a člena nesorazmerna z vidika varstva osebnih podatkov, ki se obdelujejo. Detektivi morajo skladno z zahtevami ZDD-1 izpolnjevati strožje zahteve kot druge pravne ali fizične osebe, ki v omejenem obsegu opravljajo del dejavnosti detektivov (npr. preverjanje bolniške odsotnosti). Zato bi bilo smiselno oceniti, ali je smiselno širjenje različnih oblik dejavnosti, ki jih prvenstveno opravljajo detektivi, tudi na druge subjekte, saj je s tem nadzor nad obdelavo osebnih podatkov lahko manjši oz. manj strog. 2) Ali je zakonsko dovoljeno, da pravne in fizične osebe brez detektivske licence zbirajo informacije o osebah, ki so preseljene in o tem niso obvestile pristojnih organov, ali se izmikajo prejemanju sodnih in drugih poštnih pošiljk. Ali lahko ugotavljajo njihova dejanska prebivališča, pridobivajo podatke iz evidenc, od Centrov za socialno delo in drugih ustanov?V zvezi s tem vprašanjem velja upoštevati prej opisano stališče IP. Predvsem gre za vprašanje, na katerega mora odgovoriti institucija, ki je pristojna za tolmačenje ZDD-
- V zvezi s tem IP svetuje, da se obrnete na Ministrstvo za notranje zadeve oziroma na Inšpektorat RS za notranje zadeve, ki je pristojen za izvajanje in nadzor nad določbami ZDD-1.3) Ali je zakonsko dovoljeno, da pravne in fizične osebe osebe brez detektivske licence zbirajo informacije o škodnih dogodkih, pričah škodnih dogodkov, zavarovancih, povzročiteljih škod, na kraju iščejo dokaze in jih dokumentirajo s pomočjo tehničnih sredstev?Enako kot odgovor pod točko 2.Informacijski Pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Matjaž Drev, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026