Opravljanje videonadzora doma + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.09.2007 Številka: 0712-807/2007/2 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Spoštovani! Informacijski pooblaščenec je prejel vaše vprašanje po elektronski pošti z dne 03.09.2007, v katerem nas v zvezi z videonadzorom sprašujete sledeče:
- Ali je pri varovanju zasebnega dvorišča potrebna opozorilna nalepka in ali je tak posnetek pravno veljaven?
- Kolikšen je običajen rok hrambe posnetkov v podjetjih? V nekem članku ste namreč prebrali, da je ta rok 3 mesece, v zakonu pa piše eno leto.
- Ali je dovolj, da v šolah na opozorilu glede izvajanja videonadzora piše, da se »informacije o posnetkih dobijo pri ravnatelju šole«? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04,113/05, 51/07 – ZUstS-A in 61/07; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ad
- ZVOP-1 kot področni zakon ureja videonadzor v členih od 74 do
- Vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi splošna določila ZVOP-1, ki določajo, kdaj se ta zakon lahko uporabi in katere so izjeme, do se ta zakon ne uporablja. Tako ZVOP-1 v
- členu določa, da se ta zakon ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe, zato v tem primeru posamezniki, ki uporabljajo videonadzorni sistem za domačo uporabo, niso zavezani k uporabi določb v omenjenih členih, saj se predpostavlja, da se posnetki ne posredujejo naprej, se nikjer ne objavljajo ali kako drugače nedovoljeno obdelujejo. Informacijski pooblaščenec zato nima pristojnosti, da bi v takšnim primerih preprečeval oziroma prepovedoval videonadzor. Treba pa je poudariti, da kljub dejstvu, da takšnih primerov ZVOP-1 ne ureja, ne pomeni, da posameznik – primer sosed ali kak drug naključni mimoidoči - nima pravnega varstva, če meni, da mu je bila kršena njegova pravica do zasebnosti. Kazenski zakonik v
- členu omogoča sprožitev kazenskega postopka v primeru neupravičenega slikovnega snemanja, lahko pa posameznik, ki je bil pod videonadzorom, ki varuje zasebno dvorišče, zoper izvajalca takšnega videonadzora vloži tudi odškodninsko tožbo na civilnem sodišču, a bo moral izkazati občuten poseg v zasebnost. V primeru, ko gre samo za nadzor nad zasebno posestjo posameznika (npr. stanovanjsko hišo, dvoriščem in zasebno parcelo), Informacijski pooblaščenec ne vidi razlogov, ki bi izvajalcem videonadzora preprečevali oziroma prepovedovali uvedbo videonadzora. Kamere pa nikakor ne smejo biti usmerjene tja, kjer se izven posesti tistega, ki izvaja videonadzor, gibljejo tudi drugi. Če izvajalec videonadzora v takem primeru brez dovoljenja in njihove vednosti snema tudi druge ljudi na zemljišču izven meja svojih nepremičnin, je za svoja dejanja tudi kazensko odgovoren. Posameznik lahko po
- členu Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS, št. 83/01) tudi vloži tožbo na sodišče, ki lahko odredi prenehanje dejanja (videonadzora), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Predvidene so tudi denarne kazni. Podobna je tudi določba
- člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04), ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in s tem občutno poseže v njegovo zasebnost, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Ad
- V zvezi s hrambo videonadzornih posnetkov vam Informacijski pooblaščenec v skladu z določbo
- odstavka
- člena pojasnjuje, da se osebni podatki, to je posnetek posameznika (slika oziroma glas), datum in čas vstopa in izstopa iz prostora, lahko pa tudi osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številka in podatki o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlogu vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo poleg ali s posnetkom videonadzornega sistema, lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače. Ta določba velja za javni in zasebni sektor, ki lahko izvajata videonadzor dostopa v njihove službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Ad
- V nadaljevanju naprej pojasnjujemo, kateri splošni pogoji morajo biti izpolnjeni za zakonito izvajanje videonadzora po ZVOP-
- člen ZVOP-1 namreč določa, da mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Po določbi
- odstavka
- člena mora takšno obvestilo obvezno vsebovati naslednje informacije:
- da se izvaja videonadzor;
- naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
- telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec pojasnjuje, da je na obvestilu o izvajanju videonadzora v šoli potrebno navesti vse informacije na način, kot to določa določba
- odstavka
- člena ZVOP-
- Poleg informacije, da se videonadzor v šoli izvaja, mora biti naveden naziv izvajalca videonadzora in telefonska številka, na kateri je moč pridobiti podatek o tem, kje in koliko časa se posnetki shranjujejo. V konkretnem primeru bi torej na obvestilu o izvajanju videonadzora veljalo poleg navedbe, da se informacije o posnetkih dobijo pri ravnatelju šole navesti tudi telefonsko številko osebe, kamor posameznik lahko pokliče in kot že zapisano pridobi informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026