← Slovenija

Osebni podatki gradbenih delavcev - IPRS

Osebni podatki gradbenih delavcev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.09.2007 Številka: 0712-855/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 19.09.2007, v kateri navajate, da želite pridobiti informacije glede zadeve, ki se vam osebno zdi sporna z vidika varstva osebnih podatkov. Ste vodja kadrovske službe v podjetju, ki se ukvarja z zaključnimi gradbenimi deli. Zadnje čase se vam vse pogosteje dogaja, da gradbišča (torej podjetja, ki vas najamejo kot podizvajalca, op. Pooblaščenca) od vašega podjetja zahtevajo, da za vse zaposlene oddate mape, v katerih so sledeči podatki: - kopija pogodbe o zaposlitvi, - kopija obrazca M1-M2 (prijava v zavarovanje), - kopija delovnega dovoljenja (če je tujec), - kopije opravljenega varstva pri delu in zdravniško spričevalo. Kakor že zgoraj navedeno, ste mnenja, da je predvsem pogodba o zaposlitvi (v kateri so vsi podatki delavca ter višina plače) strogo osebni podatki, ki jih morate kot kadrovnica varovati v skladu z pravilnikom o varstvu osebnih podatkov, in ne veste, kaj naj v tem primeru naredite, saj le-te podatke morate predati gradbišču. Tam pa so na vpogled vsem vodjem in delovodjem na gradbišču. Navedeno pa opravičujejo, da podatke potrebujejo zaradi inšpekcijskih pregledov. Prosite, da vam hitro posredujemo naše mnenje, saj ste te podatke že morali in bi jih morali skoraj vsakodnevno posredovati. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
  4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Z vidika
  5. odstavka
  6. čl. ZVOP-1 je potrebno obdelovati osebne podatke zaposlenih le v tistem obsegu, ki je ustrezen in po obsegu primeren glede na nujno uresničevanje zakonitih interesov zasebnega sektorja, ki očitno prevladujejo nad interesi posameznika. Tako se lahko na primer vodjem in delovodjem gradbišča posreduje le imena in priimke vaših delavcev, ki delajo na gradbišču. Po oceni Pooblaščenca bi bilo nesorazmerno, če bi vodjem in delovodjem gradbišča posredovali kar vse dokumente, ki so navedeni v vprašanju. Zaradi presoje upravičenosti in nujnosti posredovanja osebnih podatkov zaposlenih v smislu
  7. odstavka
  8. člena ZVOP-1 ter sorazmernosti obsega posredovanih osebnih podatkov (
  9. člen ZVOP-1), pa Pooblaščenec poudarja, da njihova zahteva za posredovanje osebnih podatkov ne sme biti neobrazložena (prim.
  10. člen). Obrazložitev: V skladu z
  11. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Kot izpeljavo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi
  12. čl. ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se sme le tiste osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Obdelovanje osebnih podatkov pa je glede na določilo
  13. tč.
  14. čl. ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Ker ZVOP-1 v
  15. tč.
  16. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je glede na
  17. tč. istega člena določena ali določljiva oseba, na katero se nanaša osebni podatek, med osebne podatke nedvomno sodijo tudi podatki, ki so navedeni v dokumentih, ki naj bi jih posredovali na gradbišče. Njihovo posredovanje vodjem in delovodjem gradbišč prav tako pomeni obdelovanje osebnih podatkov v smislu
  18. tč.
  19. čl. ZVOP-
  20. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je podrobno urejena v
  21. čl. ZVOP-1, ki v
  22. odst. določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno pa se lahko v skladu s
  23. odst.
  24. čl. ZVOP-1 v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Obravnavano področje specialno urejata Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR). ZDR v
  25. odst.
  26. čl. določa, da ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V
  27. čl. ZDR pa je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov. To pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo, če ima zato podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebni podatki delavcev, ki so našteti zgoraj, se lahko uporabijo le za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Vsakršna nadaljnja obdelava navedenih podatkov sporočanje, širjenje ali posredovanje je v zasebnem sektorju z vidika
  28. odst.
  29. čl. ZVOP-1 nedopustna, razen če so podani razlogi, v smislu
  30. odst.
  31. čl. ZVOP-
  32. Pooblaščenec je vaše vprašanje razumel tako, da gre za posredovanje osebnih podatkov vaših delavcem, vodjem in delovodjem gradbišč drugega podjetja, ki se pri zahtevi sklicujejo na inšpekcijske preglede. Po oceni Pooblaščenca takšna obrazložitev nima nobene pravne podlage. Pooblaščenec predvideva, da je bil mišljen inšpektor za delo in če bi slednji želel pregledati personalne mape delavcev, ki delajo na gradbišču, se ga s popisom oseb na gradbišču usmeri na kadrovske službe pravnih subjektov, kjer so ti delavci zaposleni. Tam so (oz. naj bi bili) osebni podatki delavcev tudi ustrezno zavarovani. Pri tem pa bi Pooblaščenec vendar le opozoril na že zgoraj naveden
  33. čl. ZDR, na podlagi katerega lahko osebne podatke delavcev zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. To pomeni, da lahko delodajalec za obdelavo določenih osebnih podatkov vendar le pooblasti vodje gradbišč, ki lahko te osebne podatke uporabljajo oz. obdelujejo le za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Nikakor pa to ni dopustno za vse zgoraj naštete podatke, saj je za njih pristojna kadrovska služba, ne pa vodja gradbišča, ki v večini primerov verjetno nima že osnovnih pogojev za ustrezno zavarovanje tovrstnih podatkov, vsi zahtevani podatki zagotovo niso potrebni za samo delo na gradbišču, poleg tega pa je to tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti (
  34. čl. ZVOP-1). V vsakem konkretnem primeru je torej potrebno pretehtati, katere osebne podatke oziroma koliko osebnih podatkov in za kakšnem namen se te lahko posreduje, nikakor pa to ne pomeni pavšalno ad hoc posredovanje vseh podatkov iz personalne mape. Obdelava osebnih podatkov mora biti predvsem nujna zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja, ti interesi pa morajo očitno prevladovati nad interesi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo (
  35. odst.
  36. čl. ZVOP-1). Ker je pri tem potrebno izhajati iz splošnega načela sorazmernosti, urejenim v
  37. členu ZVOP-1, skladno s katerim morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo, Pooblaščenec poudarja, da je potrebno navedeno izjemo
  38. odstavka
  39. člena ZVOP-1 tolmačiti restriktivno. To pomeni, da je z vidika omenjenega tretjega odstavka potrebno obdelovati osebne podatke zaposlenih le v tistem obsegu, ki je ustrezen in po obsegu primeren glede na nujno uresničevanje zakonitih interesov zasebnega sektorja, ki očitno prevladujejo nad interesi posameznika. Tako se lahko na primer vodjem in delovodjem gradbišča posreduje le imena in priimke vaših delavcev, ki delajo na gradbišču. S predhodno navedenim namenom zato ne bi bilo sorazmerno, če bi vodjem in delovodjem gradbišča posredovali kar vse dokumente, ki so navedeni v vprašanju. Zaradi presoje upravičenosti in nujnosti posredovanja osebnih podatkov zaposlenih v smislu
  40. odstavka
  41. člena ZVOP-1 ter sorazmernosti obsega posredovanih osebnih podatkov (
  42. člen ZVOP-1), pa Pooblaščenec poudarja, da njihova zahteva za posredovanje osebnih podatkov ne sme biti neobrazložena (prim.
  43. člen). S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.