← Slovenija

Osebni podatki in gospodinjska evidenca - IPRS

Osebni podatki in gospodinjska evidenca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.07.2006 Številka: 0712-67/2006/1 Kategorije:Upravne enote, Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki, Upravne enote Spoštovani,prejeli smo vaš dopis z dne 19.07.
  3. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
  6. in
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. V dopisu pojasnjujete, da ima zaradi uničenja starih dokumentov ena izmed upravnih enot težave pri vzpostavljanju gospodinjske evidence. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poseduje ustrezne podatke (ažurirane podatke o članih zaradi raznih socialnih pomoči), zato bi le-te želeli na primeren način uporabiti za dopolnitev gospodinjske kartoteke, saj zbiranje podatkov od posameznikov zelo podaljšuje čas vzpostavitve te evidence. Zato nas prosite za mnenje o določilu
  8. odstavka
  9. člena Zakona o prijavi prebivališča, ki določa, da pristojni organ zbira osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, in od stanodajalcev, ali iz že obstoječih zbirk podatkov pristojnega organa in evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljavci.Pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, določeni v ZVOP-
  10. Po določilu
  11. točke
  12. odstavka
  13. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s
  14. členom Zakona o prijavi prebivališča (Ur. l. RS, št. 59/06, v nadaljevanju ZPPreb-UPB-1) mora posameznik ob prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja dati pristojnemu organu (
  15. člen ZPPreb določa, da je to upravna enota, na območju katere ima posameznik stalno ali začasno prebivališče) naslednje podatke:
  16. priimek in ime;
  17. EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če ta ni določena;
  18. kraj rojstva;
  19. staro stalno prebivališče;
  20. novo stalno prebivališče;
  21. državljanstvo;
  22. narodnost,
  23. zakonski stan;
  24. priimek in ime ter EMŠO posameznika, ki vodi gospodinjstvo ter sorodstveno razmerje do njega;
  25. dovoljenje oziroma prepoved za posredovanje podatkov iz
  26. in
  27. točke porabnikom, ki nimajo zakonske podlage za zbiranje teh podatkov;
  28. datum prijave, odjave oziroma spremembe.Pristojni organ zbira osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, in od stanodajalcev, ali iz že obstoječih zbirk podatkov pristojnega organa in evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljavci. Zaradi zagotovitve pregleda nad stanjem in gibanjem prebivalstva vodita ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in pristojni organ register stalnega prebivalstva (
  29. odstavek
  30. člena ZPPreb-UPB1). V registru stalnega prebivalstva se vodi tudi evidenca gospodinjstev in vsebuje podatke iz 1., 2., 5., 6., 8.,
  31. in
  32. točke
  33. člena ZPPreb-UPB1.Dotična upravna enota želi za vzpostavitev evidence gospodinjstev uporabiti podatke, ki jih v okviru svojih zbirk osebnih podatkov – natančneje, gre za zbirko podatkov, ki vsebuje podatke o denarnih socialnih pomočeh – vodi Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Omenjena zbirka je le ena od zbirk, ki se, skladno s
  34. členom Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 36/04, v nadaljevanju ZSV-UPB1) za potrebe izvajanja socialno varstvene dejavnosti določene z zakonom, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja ter za znanstveno raziskovalne in statistične namene vodijo na področju socialnega varstva. Podatke, ki jih vsebuje zbirka o denarnih socialnih pomočeh, določa
  35. člen ZSV-UPB
  36. Gre za podatke posameznika, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, in njegovega zakonitega zastopnika: – ime in priimek, – rojstne podatke, – spol, – enotno matično številko občana, – podatke o državljanstvu, – podatke o dovoljenju za prebivanje tujca, – podatke o prebivališču, – podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, tip družine, razmerje do vlagatelja), – podatke o gospodinjstvu, – podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost), – podatke o statusu (podatke o šolanju, o zaposlitvi, o upokojitvi, drugo), – podatke o izobrazbi, – podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti, – podatke o plačah in drugih dohodkih in prejemkih, – podatke o premoženju, – podatke o socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva, – podatke o oprostitvi pri plačilu storitev, – davčno številko, – številko tekočega oziroma drugega računa, – podatke, ki se nanašajo na stanovanjske in bivalne pogoje.Zbirka podatkov o denarnih socialnih pomočeh vsebuje skoraj vse podatke, potrebne za vodenje/vzpostavitev evidence gospodinjstev. Ker že ZPPreb-UPB1 dovoljuje zbiranje podatkov tudi iz drugih že obstoječih zbirk podatkov, Informacijski pooblaščenec ne vidi zadržkov, da se ta evidenca iz enega organa javnega sektorja ne bi prenesla v drugega, saj gre za zadostno zakonsko podlago. Pravno podlago daje tudi
  37. člen ZVOP-1, ki določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Nadalje pa je potrebno upoštevati še
  38. odstavek tega člena, ki določa, da je upravljavec osebnih podatkov v javnem sektorju dolžan uporabniku osebnih podatkov v javnem sektorju posredovati osebne podatke brez plačila stroškov posredovanja, razen če zakon določa drugače ali če gre za uporabo za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene. Da je prenos podatkov torej možen, mora obstajati zakonska podlaga, ki je, kot že rečeno, v konkretnem primeru
  39. odstavek
  40. člena ZPPreb-UPB. Glede na navedeno Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve dolžno posredovati osebne podatke iz zbirke, ki jo upravlja, eni izmed upravnih enot. Pri tem pa opozarja na načelo sorazmernosti, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (
  41. člen ZVOP-1). To pa pomeni, da Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve posreduje upravni enoti le tiste podatke, ki jih upravna enota potrebuje, in ne celotne zbirke osebnih podatkov, ker le-ta vsebuje številne druge, tudi občutljive osebne podatke. Pooblaščenec opozarja še na
  42. člen ZVOP-1, ki določa postopek povezovanja zbirk osebnih podatkov. Če bo prenos osebnih podatkov iz ene zbirke v drugo izvajan večkratno (konstantno), potem je takšno povezljivost potrebno prijaviti Informacijskemu pooblaščencu, ki v primeru povezovanja z istim povezovalnim znakom (EMŠO, davčna…) ali če gre za občutljive osebne podatke (definicijo občutljivih osebnih podatkov najdete v
  43. členu ZVOP-1), izda posebno odločbo, kar pomeni, da povezovanje zbirk ni dovoljeno brez predhodnega dovoljenja Informacijskega pooblaščenca. Če pa bo šlo za enkraten prenos, ki je namenjen zgolj vzpostavitvi evidence o gospodinjstvih, potem ne gre za povezovanje zbirk, temveč za posredovanje osebnih podatkov, ki ni podvrženo določbi
  44. člena ZVOP-1.S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.