← Slovenija

Osebni podatki in ponovna obdelava - IPRS

Osebni podatki in ponovna obdelava + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.05.2007 Številka: 0712-462/2007/2 Kategorije:Zbirke osebnih podatkov --> Kategorije: Zbirke osebnih podatkov Spoštovani,dne 04.05.2007 smo po elektronski pošti prejeli vaše vprašanje, v katerem navajate, da v vašem podjetju izdelujete portal tipa _______, ki bo vseboval seznam gospodarskih družb in s.p.-jev in bo namenjen potrošnikom za lažje iskanje izvajalcev storitev. Podatke boste kupili in uvozili iz podatkovne zbirke ______. Portal bo prav tako vseboval modul povpraševanja, kjer bo potrošnik lahko objavil povpraševanje po izvedbi storitev. Na portalu bo objavljen tudi forum, kjer bodo potrošniki lahko ocenjevali podjetja in izvedbo storitev z namenom preprečevanja dela na črno, višje kakovosti storitev in transparentnosti cen. Pred objavo na forumu boste potrošnike preverili preko telefonske številke. Podjetje bo prav tako imelo možnost objave odgovora. Podjetja, ki bodo registrirana, bodo lahko svoje podatke tudi dopolnila (npr. opis podjetja, logotip, itd.). V zvezi z navedenim vas zanima: - Ali je pri tej zbirki kaj spornega? - Ali lahko pravna oseba zahteva izbris iz vašega registra? - Ali je potrebno od pravnih oseb, ki se bodo registrirale na vašem portalu z namenom dopolnitve podatkov in objave ponudb na povpraševanja, kakšno pravno pogodbo? Uvodoma je potrebno pojasnilo, da je Pooblaščenec, na podlagi
  2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP), Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB in 117/06 – ZDavP-2); v nadaljevanju ZDIJZ) ter Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1), samostojen in neodvisen državni organ, ki ima pristojnosti na področju dostopa in ponovne uporabe informacij javnega značaja ter pristojnosti v zvezi z izvajanjem ZVOP-1 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo in obdelavo osebnih podatkov. V nadaljevanju vam, na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov(Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1), ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; ZInfP) posredujemo neobvezno mnenje glede vaših vprašanj, ki se nanašajo na področja, ki so v naši pristojnosti:ZVOP-1 je sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Glede na omenjeno področje, ki ga ureja ZVOP-1 in definicijo posameznika v istem zakonu, varstvo osebnih podatkov uživajo le posamezniki. V skladu s
  6. točko
  7. odstavka
  8. člena ZVOP-1 je osebni podatek namreč katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se osebni podatek nanaša. Ker navajate, da pripravljate podoben tip portala kot je ______, je Pooblaščenec v navedeni portal vpogledal in ugotovil, da večina podatkov v tej zbirki združuje podatke o poslovnih (gospodarskih) subjektih, ki nastopajo na trgu in ki jih ne moremo šteti za osebne podatke. Omenjeno dejstvo pomeni, da javna objava poslovnih, bonitetnih in drugih podatkov o gospodarskih subjektih ne predstavlja posega v sistem varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, saj gospodarski subjekti ne uživajo varstva osebnih podatkov kot ga vzpostavlja ZVOP-
  9. Smiselno enako je potrebno obravnavati tudi samostojne podjetnike posameznike, kadar v pravnem prometu nastopajo v funkciji gospodarskega subjekta, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Samostojni podjetnik tako ne uživa varstva po določbah ZVOP-1 in specialnih zakonov s področja varstva osebnih podatkov, temveč uživa to varstvo samo fizična oseba, torej posameznik in ne s.p. kot gospodarski subjekt. Ker vas zanima, ali je pri navedeni zbirki lahko kaj spornega, pojasnjujemo, da je potrebna previdnost v primeru, če bo vaš portal vseboval tudi podatke o ustanoviteljih ter zastopnikih gospodarskih družb in s.p.-jev. Ti podatki sicer sami po sebi ne predstavljajo kategorije varovanih osebnih podatkov, ker pravni red (predvsem predpisi s področja gospodarskega prava) tovrstne podatke v interesu pravne varnosti opredeljuje kot javne. V sodni register se tako obvezno vpisujejo osebno ime in bivališče ustanoviteljev ter zastopnikov posameznih gospodarskih družb. Kljub temu pa je potrebno opozoriti, da osebnih podatkov ustanoviteljev in zastopnikov ni dopustno obdelovati na način, ki bi uporabnikom omogočal iskanje po imenu in priimku fizične osebe. Tako že Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 114/05 – UPB; ZSReg) v
  10. členu omejuje načelo javnosti sodnega registra tako, da ne dopušča dostopa do podatkov, ki niso vezani na posamezen subjekt vpisa, četudi je takšen dostop v centralni informatizirani bazi sodnega registra tehnično (programsko) mogoč. Poleg tega ne dopušča iskanja po registru na način, ki bi posamezniku omogočal ugotovitev, ali je določena oseba ustanovitelj (družbenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj (družbenik) oziroma, ali je določena oseba član uprave ali nadzornega sveta v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je član uprave ali nadzornega sveta. Res je, da ZSReg ne zavezuje neposredno bonitetnih podjetij, vendar je potrebno upoštevati, da gre pri vzpostavitvi in ažuriranju dela zbirk za t.i. ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki jo ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Ponovna uporaba pa po določbah
  11. člena ZDIJZ ni mogoča, kadar informacija javnega značaja (tudi če je sicer objavljena v javni knjigi) vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatki iz javne knjige se lahko skladno z določbami
  12. člena Ustave RS ter
  13. člena ZVOP-1 uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen ali določljiv. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da bi bila obdelava osebnih podatkov ustanoviteljev in zastopnikov na način, ki bi uporabnikom omogočal iskanje po imenu in priimku fizične osebe, v nasprotju z določili ZVOP-1.Glede drugega dela vašega vprašanja, v katerem sprašujete, ali lahko pravna oseba zahteva izbris iz vašega registra, Pooblaščenec najprej ugotavlja, da iz vaših navedb izhaja, da gre v obravnavanem primeru za ponovno uporabo informacij javnega značaja. Upoštevaje
  14. člen ZDIJZ ima vsakdo pravico do prostega dostopa in ponovne uporabe informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi). Med zavezance - organe po
  15. čl. ZDIJZ spada tudi ____. V tem primeru gre namreč za javno agencijo, ki med drugim vodi tudi Poslovni register Slovenije kot javno bazo podatkov o vseh poslovnih subjektih v državi. Institut ponovne uporabe informacij javnega značaja pomeni večjo preglednost in dorečenost nad uporabo informacij, ki jih komercialni ali nekomercialni uporabniki dobijo od javnega sektorja. Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo dokumente, da izpolnijo svoje javne naloge, določene z veljavnimi predpisi. Uporaba takih dokumentov za druge namene, kot so bili dokumenti izdelani, pa pomeni ponovno uporabo. Cilj ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja, zasebni sektor (prosilec) pa naj bi ponudil več ali nekaj drugega, kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog. Smisel nadaljnje uporabe ali izkoriščanja informacij javnega značaja je zagotavljanje nadgradnje teh informacij s strani prosilca in s tem izpolnjevanje gospodarske funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja. Obenem Pooblaščenec opozarja na načelo prostega dostopa iz
  16. člena ZDIJZ, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva). Izjeme od ponovne uporabe informacij javnega značaja so določene v zadnjem odstavku
  17. čl. ZDIJZ, ki pravi, da organ zavrne zahtevo za ponovno uporabo zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na:
  18. podatek iz prvega odstavka tega člena ali
  19. podatek, zavarovan s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb, ali
  20. podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe javne radiotelevizije ali izvajalci javne službe na področju izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti, ali
  21. podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam. V zvezi z navedenim Pooblaščenec pojasnjuje, da o zahtevi za ponovno uporabo po ZDIJZ na prvi stopnji odloči organ (_____), pri čemer mora v vsakem konkretnem primeru tudi presoditi, ali je morebiti podana kakšna od izjem, zaradi katere se ponovna uporaba ne dovoli. V vašem konkretnem primeru to pomeni, da v primeru, ko je postopek po ZDIJZ zaključen in ko organ ponovno uporabo informacij javnega značaja dovoli, gospodarski subjekt ne more od vas zahtevati izbrisa iz registra, ki je nastal s ponovno uporabo informacij javnega značaja. Glede zadnjega dela vašega vprašanja, v katerem nas sprašujete, ali je v zvezi v registracijo na vašem portalu z družbami, ki jim boste ponudili dodatne storitve, potrebno skleniti kakšno pogodbo, Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri navedenem vprašanju za vprašanje urejanja pogodbenih razmerij med strankama obligacijskega prava, ki ne spada v njegovo pristojnost.V upanju, da smo odgovorili na vaša vprašanja vas lepo pozdravljamo.Spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.