Osebni podatki in popis nepremičnin - IPRS

Osebni podatki in popis nepremičnin + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.12.2006 Številka: 0712-433/2006/2 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Spoštovani,prejeli smo vaš zgoraj navedeni dopis. V njem menite, da so določbe
3. točke
4. člena ZEN popolnoma neustavne v delu besedila "in podatki, ki jih določa drug predpis'', iz česar po vašem mnenju izhaja, da geodetska uprava lahko zahteva katerikoli podatek, ki ga določa in zahteva katerikoli zakon sprejet v RS. V nadaljevanju navajate, da je na spletnih straneh Geodetske uprave (www.popis-nepremicnin.si) objavljen vprašalnik, ki ima več obrazcev. V obrazec 5A naj bi vpisali podatke o vseh osebah, ki prebivajo v določenem objektu oziroma stanovanju. Pojasnjujete, da v
5. odstavku
6. člena ZEN, kjer so točno navedeni vsi podatki, ki se lahko zbirajo z vprašalnikom, niste zasledili podatkov o prebivalcih v objektu. Menite, da je del vprašalnika (celoten obrazec 5A) nezakonit in da popisovalci nimajo pravice zahtevati podatkov. Če jih geodetska uprava želi pridobiti, jih, seveda ob obvezni predhodni spremembi zakona, lahko pridobi iz registra prebivalstva, ne pa na način, kot so si ga zamislili. Nadaljujete z navedbo, da je v
7. odstavku
8. člena ZEN določeno, da se podatki, pridobljeni z vprašalnikom, lahko uporabljajo za namene vzpostavitve in vodenja registra nepremičnin, medtem ko geodetska uprava v brošuri Naredimo hišni red, na
9. strani navaja, da bodo s popisom nepremičnin dopolnili tudi register prebivalstva. Zanima vas, kje so našli podlago za tako dopolnitev. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
10. točke prvega odstavka
11. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
12. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi
13. člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
14. členu Ustave RS. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
15. odstavek
16. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov.Ad 1) Osebni podatek je v skladu s
17. točko
18. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
19. točko
20. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo opredeljeno v
21. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
22. členu ZVOP-
23. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (geodetska uprava je del javnega sektorja) pa navaja
24. člen ZVOP-1: osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ad 2)
25. točka
26. člena, v katerem so našteti podatki o nepremičninah, ki se evidentirajo v registru nepremičnin, določa, da se poleg podatkov, naštetih v desetih točkah, zbirajo tudi drugi podatki o nepremičninah, pridobljeni z vprašalnikom iz
27. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/06, v nadaljevanju ZEN), in podatki, ki jih določa drug predpis. V omenjeni določbi je jasno zapisano, da gre za podatke o nepremičninah. Njihovo obdelavo pa urejajo specialni zakoni: na primer ZEN, Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 50/06, v nadaljevanju ZMVN), Stanovanjski zakon (Ur. l. RS, št. 69/03). Geodetska uprava torej ne sme zbirati katerihkoli podatkov, ampak le podatke, ki se v tem primeru nanašajo na nepremičnine, njihovo obdelavo pa določajo specialni in ne katerikoli zakoni. Ad 3) Vsebino popisnih obrazcev določa
28. točka
29. člena ZEN, posebej za stanovanjske in za nestanovanjske stavbe. Z vprašalnikom se za stanovanjske stavbe zberejo naslednji podatki: lastnik, najemnik, upravnik, številka etaže, številka nadstropja, leto zgraditve, vrsta ogrevanja, priključki za vodovod, kanalizacijo, elektriko, plin, telefon, kabelsko omrežje, ali druga omrežja, dvigalo, številka stanovanja, vrsta najema, naslov dela stavbe, število sob, kuhinja, kopalnica, stranišče, vrsta garaže, vrsta stanovanja, počitniška raba stanovanja, obstoj klima naprav, vrsta stavbe, neto tlorisna površina, uporabna površina, površina po namenu, dejanska raba, lega v stavbi, številka pritlične etaže, število etaž, material nosilne konstrukcije, število sob izključno za opravljanje dejavnosti, upravljavec državnega ali lokalnega premoženja. V navedenem členu ni podatkov o prebivalcih v določeni stavbi ali stanovanju, ker jih geodetska uprava ne bo zbirala. Obrazec številka 5 oziroma obrazec ''Stanovalci'' vsebuje prednatisnjene podatke o stalno in začasno prijavljenih stanovalcih v Republiki Sloveniji iz centralnega registra prebivalstva, ki stanujejo v stavbah, ki imajo v času popisa že znano številko stavbe v katastru stavb. Podatkov o novih stanovalcih popisovalec ne vpisuje. Prijav sprememb stalnega in začasnega prebivališča se s popisom nepremičnin ne ureja. Postopek stalnega oz. začasnega prebivališča se ureja na pristojnih upravnih enotah. Popisovalec na obrazec vpiše samo številko stanovanja, s križcem pa označi polje »ni stanovalec«, če od udeležencev popisa dobi razlago, da izpisan stanovalec zagotovo ni več stalno ali začasno prijavljen na izpisanem naslovu (npr. umrla oseba ali lastnik, ki je stanovanje dal v najem). Prav tako s križcem označi za vsakega stanovalca tudi njegov status (ali je lastnik, najemnik, ali ima drug status). Zakonsko podlago za navedeno predstavljajo
30. in
31. odstavek
32. člena ter
33. člen ZEN. V
34. in
35. odstavku
36. člena ZEN je določeno, da: