Osebni podatki in popis nepremičnin + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.12.2006 Številka: 0712-476/2006/2 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Spoštovani,prejeli smo vaš zgoraj navedeni dopis. V njem navajate, da ste v medijih zasledili informacijo, da namerava urad Informacijskega pooblaščenca izpodbijati način pridobivanja podatkov, kakor si jih je zamislila Geodetska uprava ali Ministrstvo za okolje in prostor ali Ministrstvo za finance. Menite, da so popisovalci na terenu malo pohiteli z obiski, saj ste že bili deležni takega obiska. V nadaljevanju navajate, da ste lastnik nepremičnine, za izgradnjo katere ste morali pridobiti vsa soglasja, vključno z gradbenim dovoljenjem in da ste po zaključku gradnje poskrbeli za njen vpis v zemljiško knjigo. Menite, da upravni organi razpolagajo z dovolj kakovostnimi podatki in da vam ni potrebno dajati dodatnih informacij v zvezi z vašo nepremičnino in nas prosite za mnenje. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi
- člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
- členu Ustave RS. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
- odstavek
- člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov.Ad 1) Osebni podatek je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo opredeljeno v
- členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-
- Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (geodetska uprava je del javnega sektorja) pa navaja
- člen ZVOP-1: »osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika«. Ad2) V
- členu Zakona o splošnem upravnem postopku, uradno prečiščeno besedilo (Ur. l. RS, št. 24/06, v nadaljevanju ZUP-UPB2), je določeno, da:
(1)Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena.
(2)Uradna oseba, ki vodi postopek, odredi po uradni dolžnosti izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev zadeve.
(3)Uradna oseba, ki vodi postopek, si preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila.
(4)Če uradne evidence ne vodi organ, ki je pristojen za odločanje, je dolžan od pristojnega organa podatke zahtevati takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge. Zaprošeni organ je dolžan te podatke brezplačno posredovati takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni, če ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugače določeno.
(5)Uradna oseba lahko pridobiva za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja osebne podatke iz uradnih evidenc o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen, če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba v skladu s prejšnjim odstavkom priskrbi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo.
(6)Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, v katerem se odloča o pravici stranke.
(7)Določbe petega in šestega odstavka tega člena se štejejo za zadostno zakonsko podlago za pridobivanje osebnih podatkov v smislu zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ne glede na to, ali posebni (materialni) zakoni za posamezne vrste upravnih postopkov vsebujejo takšno podlago.
(8)Način pridobivanja podatkov o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje, kakšen drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, podrobneje določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.S ciljem usmerjenosti uprave k strankam kot temeljnim načelom po ZDU-1 je bil
- člen ZUP skupaj s
- členom ZUP v letu 2002 dopolnjen tako, da je prenesel breme pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc, potrebnih za odločitev v upravnih postopkih, s strank na organe javne uprave, ki te postopke oz. evidence vodijo. Uradna evidenca je tista baza podatkov, ki je vzpostavljena in se kot taka vodi na podlagi zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Najbolj pogosto se uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, ki jo vodi okrajno sodišče, katastra, ki ga vodi geodetska uprava, sodnega registra in vpisnika samostojnih podjetnikov, ki ju vodita okrožno sodišče oz. davčna uprava, rojstne in poročne matične knjige ter matične knjige umrlih (matični register), registra stalnega prebivalstva (oz. podatkovne podlage v centralnem registru prebivalstva) idr.Izmenjava podatkov iz uradnih evidenc med organi javne uprave ni neomejena, temveč je glede na specialno zakonodajo, ki upošteva naravo podatkov in varstvo (ustavnih) človekovih pravic, omejena z vrsto izjem. Že v letu 2002 sta bili določeni dve omejitvi, ki jih je ZUP-C razširil. Prva omejitev je splošna - če stranka ne želi, da organ pridobi podatke o njej, lahko to v vlogi ali kasneje v postopku izrecno navede, torej prepove, pri čemer se breme pridobivanja podatkov s tem prenese nanjo. Nadalje so bili kot izjema opredeljeni podatki v zvezi z davčno tajnostjo, ki se posredujejo le na podlagi zakona ali izrecne privolitve stranke in drugih oseb, na katere se nanašajo. Dodatne omejitve, ki se uporabljajo od 1.1.2005 dalje, zadevajo podatke o: 1 - rasnem ali drugem poreklu, 2 - političnih, verskih ali drugih prepričanjih, 3 - pripadnosti sindikatu, 4 - spolnem vedenju (naravnanosti), 5 - kazenskih obsodbah, 6 - zdravstvenih podatkih (za 1-6 peti odstavek) in 7 - osebnih podatkih (sedmi odstavek). Vsi v petem odstavku na novo navedeni podatki so iz pravila izločeni, zaradi spoštovanja ustavnega načela enakosti pred zakonom oz. antidiskriminacije (
- člen). Možno je posredovati tudi te podatke, če tako določa posebni zakon ali na podlagi izrecne privolitve oseb, na katere se podatki nanašajo. Nekaj teh omejitev specialni zakoni vsaj delno omilijo z zahtevami po povezljivosti posameznih uradnih evidenc. Tudi pri popisu nepremičnin je bila upoštevana določba
- člena ZUP-UPB2 o pridobivanju podatkov iz obstoječih javnih evidenc, kar dokazujejo določbe
- člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/06, v nadaljevanju ZEN):
(1)V register nepremičnin se prevzemajo podatki iz zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, registra prostorskih enot, centralnega registra prebivalstva, poslovnega registra Slovenije, iz zbirk podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti ter iz javnih in drugih zbirk podatkov.
(2)Upravljavci zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka morajo geodetski upravi omogočiti prevzem podatkov iz 98. člena ZEN (podatki o nepremičninah, ki se evidentirajo v registru nepremičnin) brezplačno.
(3)Če geodetska uprava ugotovi, da podatki o nepremičninah, evidentirani v registru nepremičnin, ne ustrezajo dejanskemu stanju, jih lahko pridobi z metodami in tehnikami inventarizacije prostora. Če je treba pridobiti druge podatke o nepremičninah, ki jih določa drug predpis, jih lahko pridobi z vprašalniki iz 103. člena ZEN, ali z metodami in tehnikami inventarizacije prostora.
(4)Metode in tehnike inventarizacije prostora so terenski ogledi, geodetske izmere in interpretacija strokovnih geodetskih podlag.V
- členu ZEN je v navezavi na
- točko
- člena ZEN določeno, da lahko geodetska uprava podatke o nepremičninah zbira z vprašalnikom pri lastniku, uporabniku ali najemniku nepremičnine ali upravniku stavbe. V primeru solastnine ali skupne lastnine lahko z vprašalniki pridobiva podatke o nepremičnini od katerega koli skupnega lastnika ali solastnika nepremičnine. Z vprašalnikom se lahko pridobi podatke za stanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe. Z vprašalnikom se za stanovanjske stavbe zberejo naslednji podatki: lastnik, najemnik, upravnik, številka etaže, številka nadstropja, leto zgraditve, vrsta ogrevanja, priključki za vodovod, kanalizacijo, elektriko, plin, telefon, kabelsko omrežje, ali druga omrežja, dvigalo, številka stanovanja, vrsta najema, naslov dela stavbe, število sob, kuhinja, kopalnica, stranišče, vrsta garaže, vrsta stanovanja, počitniška raba stanovanja, obstoj klima naprav, vrsta stavbe, neto tlorisna površina, uporabna površina, površina po namenu, dejanska raba, lega v stavbi, številka pritlične etaže, število etaž, material nosilne konstrukcije, število sob izključno za opravljanje dejavnosti, upravljavec državnega ali lokalnega premoženja. Za nestanovanjske stavbe pa se z vprašalnikom poleg podatkov iz prejšnjega stavka zberejo še naslednji podatki: leto obnove strehe, leto obnove fasade, leto obnove oken, leto obnove instalacij, material nosilne konstrukcije stavbe, številka poslovnega prostora, število sob za opravljanje dejavnosti, način temeljenja, raster med nosilnimi elementi, svetla višina, industrijski tok za moč, računalniška mreža, atrij, izložbeno okno, vhod iz ulice, tehnološki plin, komprimirani zrak, dodatne izolacije, specialna kanalizacija, neto tlorisna površina, uporabna površina, dejanska raba, lega v stavbi, število etaž, številka pritlične etaže, upravljavec državnega ali lokalnega premoženja.Pooblaščenec v zaključku poudarja, da je namen ZVOP-1 v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (
- člen ZVOP-1), pri čemer ZVOP-1 v
- členu določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Zbiranje podatkov z ogledom nepremičnin s strani geodetske uprave, v primerih, ki jih taksativno določata ZEN in Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 50/06), tako ni v nasprotju z ZVOP-1, saj obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določata posebna zakona. Pridobivanje podatkov o nepremičninah pa tudi ni v neskladju s
- členom ZUP-UPB2.Z vidika zakonodaje je torej vse legitimno. Pooblaščenec pa je že preučil morebitno neskladje ZEN s slovensko ustavo in se odločil, da bo vložil ustavno zahtevo zaradi kršitve načela sorazmernosti (morebitnega prekomernega zbiranja podatkov in povezovanja različnih zbirk osebnih podatkov), nejasnega namena zbiranja in posledično pretiranega posega v zasebnost posameznikov.S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026