Osebni podatki javnih uslužbencev in potrdilo o odsotnosti zaradi višje sile - IPRS

Osebni podatki javnih uslužbencev in potrdilo o odsotnosti zaradi višje sile + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.04.2021 Številka: 07121-/1/2021/816 Kategorije:Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki, Informiranje posameznika, Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nam zastavljate dve vprašanji. Prvič, zanima vas, ali je vaš sodelavec upravičen to letnih ocen javnih uslužbencev in seznam upravičencev, ki so prejeli izplačilo dodatka o povečanemu obsega dela. V zvezi s tem vas še zanima, ali je delodajalec dolžan seznaniti javnega uslužbenca o posredovanju njegovih osebnih podatkov. Drugič, sprašujete, ali je delodajalec v primeru, ko uveljavljate odsotnost z dela zaradi višje sile (varstvo otrok v času zaprtja šol) upravičen do zdravniškega potrdila oziroma izjave partnerjevega delodajalca, ki izkazujeta, da partner ne more zagotavljati varstva otrok. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Odgovor na prvo vprašanje Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. V
8. členu Splošne uredbe so tako določene pravne podlage, in sicer: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Vaše vprašanje se dotika področja dostopa do informacij javnega značaja, na tem področju pa je IP pritožbeni organ, zato se vnaprej ne sme opredeljevati do vprašanja, kateri podatki konkretno bi predstavljali prosto dostopne informacije javnega značaja. V okoliščinah vašega primera lahko vseeno povemo, da je pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov mogoče iskati v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ). Slednji v prvem odstavku
9. člena določa, da ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (organi). Dostop do informacij javnega značaja ni neomejen; prvi odstavek
10. člena določa izjeme od prostega dostopa, katerih obstoj je treba preveriti v vsakem primeru in za vsako informacijo posebej. Posebej omenjamo izjemo izjema varstva osebnih podatkov, ki jo določa
11. točka prvega odstavka
12. člena ZDIJZ. Vendar pa ZDIJZ določa tudi t.i. izjeme od izjem, denimo kadar pa gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca; v takšnem primeru se dovoli tudi dostop do podatkov, ki so sicer izvzeti od prostega dostopa, torej tudi dostop do osebnih podatkov (gl. tretji odstavek
13. člena ZDIJZ). Skladno z že ustaljeno prakso IP lahko povemo, da so letne ocene javnih uslužbencev in seznam upravičencev, ki so prejeli izplačilo dodatka o povečanemu obsega dela podatki o porabi javnih sredstev ter podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Vprašanje pri tem je, ali se v dokumentih o letnih ocenah nahajajo še kakšne druge informacije, ki niso povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in bi jih bilo treba skladno s
14. členom ZDIJZ prekriti (na primer obrazložitve letnih ocen). Pri tem je treba poudariti oziroma opozoriti tudi na določbo
15. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, s sprem. in dop.), ki v prvem odstavku določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. V zvezi z obveznostjo obveščanja o razkritju osebnih podatkov pa je treba omeniti, da Splošna uredba v
16. členu določa obveznost informiranja posameznika o obdelavi njegovih osebnih podatkov. Konkretno je določeno, da mora upravljavec v primeru, ko osebni podatki niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se ti nanašajo, posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotoviti določen nabor informacij, med drugim identiteto in kontaktne podatke upravljavca; namene in pravno podlago za obdelavo; vrste zadevnih osebnih podatkov; uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov ter nadalje tudi obdobje hrambe osebnih podatkov; obstoj pravic posameznika; obstoj pravice do preklica privolitve; pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu; izvor osebnih podatkov in določene druge informacije. Točka (c) tretjega odstavka
17. člena določa, da mora upravljavec zagotoviti informacije, če je predvideno razkritje drugemu uporabniku, najpozneje ob prvem razkritju osebnih podatkov. Vendar pa
18. člen Splošne uredbe vsebuje tudi določena odstopanja, in sicer je v točki (c) petega odstavka tega člena določeno, da se obveznost obveščanja po tem členu ne uporablja, če je pridobitev ali razkritje izrecno določeno s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca in s katerim so določeni ustrezni ukrepi za zaščito zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Če bi šlo torej za razkrivanje skladno z ZDIJZ, obstaja možnost derogacije od obveznosti obveščanja posameznika o posredovanju njegovih osebnih podatkov. Odgovor na drugo vprašanje V tem delu vašega vprašanja sprašujete, ali je delodajalec v primeru, ko uveljavljate odsotnost z dela zaradi višje sile (varstvo otrok v času zaprtja šol) upravičen do zdravniškega potrdila oziroma izjave partnerjevega delodajalca, ki izkazujeta, da partner ne more zagotavljati varstva otrok. V zvezi s tem vas napotujemo na že objavljeno mnenje IP št. 07121-1/2020/2030 z dne
20. 2020, v katerem boste našli odgovor na vaše vprašanje. Mnenje poiščete z vnosom številke mnenja v iskalno okence na spletni povezavi https://www.ip-rs.si/vop. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026