Osebni podatki, ki jih o delavcu lahko zbira delodajalec - IPRS

Osebni podatki, ki jih o delavcu lahko zbira delodajalec + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.02.2007 Številka: 0712-165/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto dne 09.02.
3. V njej navajate, da vam je delodajalec dal za izpolniti vprašalnik, v katerem so vprašanja tipa: ali imate kakšno nalezljivo ali kronično bolezen, ali ste v trajni zvezi, ali kadite, ali ste v sorodu s katerim drugim zaposlenim,.. Zraven ste dobili tudi izjavo, v kateri vas delodajalec obvešča, da bo podatke uporabljal le v interne kadrovske namene. Sprašujete ali delodajalec sploh sme od vas zahtevati takšne podatke?Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. tč.
5. odst.
6. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
7. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Odgovor na vaše vprašanje je negativen, saj je zakonodajalec delovnopravno področje glede obdelave osebnih podatkov posebej uredil z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in z Zakonom o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR), v katerih je določno opredelil katere osebne podatke delavcev lahko delodajalec obdeluje. Zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca zagotovo šibkejša stranka, zakonodajalec ne dopušča avtonomije strank v smislu, da bi delodajalec lahko od delavca zahteval katere koli osebne podatke.ZDR tako v
8. odst.
9. čl. določa, da ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V
10. čl. ZDR pa je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov.Navedeno pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam, samo, če ima zato podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.Evidence, ki jih lahko delodajalci vodijo na področju dela in socialne varnosti, so eksplicitno določene v
11. čl. ZEPDSV, in sicer evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa in evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.
12. čl. ZEPDSV pa določa vsebino evidence o zaposlenih delavcih. Tako lahko delodajalci o posameznem delavcu zbirajo naslednje podatke: - osebno ime, - datum rojstva, če oseba nima EMŠO, – kraj rojstva, – država rojstva, če je kraj rojstva v tujini, – enotna matična številka občana, – davčna številka, – državljanstvo, – naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država), – naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država), – izobrazba, – ali je delavec invalid, – kategorija invalidnosti, – ali je delavec delno upokojen, – ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu, – ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo.Delodajalec sme torej od delavca zbirati le zgoraj navedene osebne podatke, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati tudi določbo
13. čl. ZDR, ki je sicer nekoliko širša, saj dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez podlage v zakonu, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kaj določen osebni podatek delavca potrebuje. Če delodajalec ne izkaže, da je posamezen osebni podatek delavca potreben zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ga od delavca ne sme zahtevati.Ker Informacijski pooblaščenec predvideva, da gre v obravnavanem primeru za delodajalca v zasebnem sektorju, za katerega načeloma velja splošna določba
14. čl. ZVOP-1, po kateri se lahko obdeluje osebne podatke tudi na podlagi posameznikove osebne privolitve, je na tem mestu vendar le potrebno opozoriti, da osebna privolitev v razmerju do zgoraj navedene delovnopravne zakonodaje (ZEPDSV in ZDR) velja le za tiste osebne podatke, ki niso vezane na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma niso v zvezi z delovnim razmerjem posameznika. Zavrnitev oz. nepodano soglasje s strani delavca za obdelavo tovrstnih osebnih podatkov, zato nikakor ne sme imeti posledic za delovno razmerje.Da bi lahko Informacijski pooblaščenec začel postopek inšpekcijskega nadzorstva, nam morate posredovati vse potrebne podatke, ki v konkretnem primeru pomenijo tudi obvezno razkritje imena delodajalca oz. organizacije, kjer ste zaposleni. Brez podatkov o zavezancu Informacijski pooblaščenec postopka ne more začeti. Z uvedbo inšpekcijskega postopka zoper zavezanca po ZVOP-1 ima Informacijski pooblaščenec pristojnost, da nezakonito zbiranje osebnih podatkov nemudoma prepove.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026