Osebni podatki, ki jih občina lahko zahteva od izvajalcev zdravstvenih storitev na podlagi pogodb o financiranju + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.09.2006 Številka: 0712-286/2006/2 Kategorije:Občine --> Kategorije: Občine Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2006 prejel vaše e-sporočilo. V njem pojasnjujete, da je občina z nekaterimi izvajalci zdravstvenih storitev sklenila pogodbe o financiranju preventivnih zdravstvenih pregledov in sofinanciranju cepljenj za občane. Občina v pogodbi zavezuje izvajalce k ustreznemu dokazovanju opravljenih storitev – predložitev dokumentacije, ki vsebuje osebno ime občana, naslov stalnega prebivališča, izjavo s podpisom občana o opravljenem pregledu oziroma cepljenju ter račun s specifikacijo stroškov in navedbo datuma dejansko opravljenih pregledov oziroma cepljenj. Ker sedaj izvajalec zavrača sporočanje podatkov s sklicevanjem na določbe o varovanju poklicne skrivnosti v Zakonu o zdravniški službi in Zakonu o zdravstveni dejavnosti, nas sprašujete ali ima izvajalec prav. Sami menite, da sploh ne gre za podatke o zdravstvenem stanju in dodajate, da želi občina z zahtevo po posredovanju dokumentacije zagotoviti transparentno in namensko porabo javnih sredstev. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
- Uvodno1.1 Zakon o varstvu osebnih podatkovUvodoma je potrebno pojasnilo o relevantni ureditvi v ZVOP-1, ki je sistemski predpis, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. V
- členu ZVOP-1 najdemo naslednje opredelitve pojmov, ki so pomembni za razumevanje vašega primera: - Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo občine in javni zdravstveni zavodi) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Četrti odstavek istega člena določa še, da se lahko v javnem sektorju obdelujejo tudi tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.Za t.i. občutljive osebne podatke velja posebna ureditev njihove obdelave. Ti podatki so v
- členu definirani kot podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Glede na določbe
- člena, se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
- če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
- če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
- če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena;
- če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
- če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
- če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
- če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
- če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. 1.2 Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravniški službi Po določbah
- člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05-UPB; v nadaljevanju ZZDej) so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Ti podatki se ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Podobne določbe najdemo tudi v 51.,
- in
- členu Zakona zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB; v nadaljevanju ZZdrS).
- Utemeljitev dopustnosti obdelave osebnih podatkov pacientov2.1 O argumentu varstva poklicne skrivnostiNobenega dvoma ni, da ugotovitve na podlagi opravljenega preventivnega pregleda spadajo med osebne podatke, ki kažejo na zdravstveno stanje (vključno z vzroki, okoliščinami ter posledicami tega stanja) konkretnega pacienta; zato posredovanje takih podatkov ni dopustno, saj zanjo v konkretnem primeru ni nobene podlage. Samo na videz drugačna je situacija, ko gre zgolj za posredovanje podatka o dejstvu, da je bil pacient deležen preventivnega pregleda ali cepljenja (torej podatek o obisku pri izvajalcu zdravstvenih storitev). Čeprav je res, da na podlagi izjave pacienta o opravljeni storitvi skupaj z (eventualno imenskim) računom s specifikacijo stroškov in navedbo osebnega imena pacienta, naslova stalnega prebivališča, datuma opravljene storitve, ni mogoče neposredno ugotoviti pacientovega zdravstvenega stanja, pa je na podlagi teh podatkov vendarle mogoče sklepati o zdravstvenem stanju določenega pacienta. To pomeni, da tudi goli podatek o tem, da je bil pacient deležen preventivnega pregleda ali cepljenja, po mnenju Pooblaščenca, dosega tak nivo subtilnosti, da ga je mogoče šteti za podatek o zdravstvenem stanju v smislu ZZDej in ZZdrS in s tem za občutljiv osebni podatek v smislu ZVOP-
- Zato se izvajalci zdravstvenih storitev sicer pravilno sklicujejo na določbe ZZDej in ZZdrS o varovanju poklicne skrivnosti, vendar je pri tem potrebno upoštevati poseben režim obdelave občutljivih osebnih podatkov, ki izhaja iz določb ZVOP-1 in posredno iz določb ZZDej oziroma ZZdrS, kar Pooblaščenec pojasnjuje v nadaljevanju.2.2 Privolitev pacientaKot je že bilo omenjeno v točki 1.1, lahko pacient zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca razreši dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti. Kar pomeni, da pacient s privolitvijo lahko dovoli obdelavo občutljivih osebnih podatkov, ki presega redno, z zakonom (ZZDej, ZZdrS, Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva) določeno obdelavo osebnih podatkov. V konkretnem primeru je podpisano izjavo pacienta o opravljanem preventivnem pregledu oziroma cepljenju, mogoče šteti za privolitev v obdelavo občutljivih osebnih podatkov oziroma jo je mogoče šteti za razrešitev varovanja poklicne skrivnosti. Konkretna izjava zadosti pogoju iz prve točke
- člena ZVOP-1, ki zahteva osebno in pisno privolitev. Ker Pooblaščenec ni seznanjen z vsebino izjav, ki so bile pacientom v okviru preventivnega programa predložene v podpis, ne more z gotovostjo potrditi ali izjave ustrezajo tudi pogoju, da morajo biti izrecne. Tudi če izjave niso vsebovale klavzul, ki bi pacientu npr. izrecno pojasnjevale, da je izjava kot dokazilo o opravljeni storitvi namenjena občini, ki je (so)financer preventivnih programov, jih pogojno lahko štejemo za izrecno privolitev, ker že iz njihove narave izhaja, da so predvidene z določenim namenom, ki je v tem, da dokazujejo opravljeno storitev. S podpisom izjave pacient implicitno soglaša tudi s posredovanjem izjave občini (skupaj z drugimi osebnimi podatki, npr. osebnim imenom in prebivališčem). Če temu ne bi bilo tako, bi bilo podpisovanje izjave povsem nesmiselno in samo sebi namen, ker jo izvajalec zdravstvenih storitev z vidika notranjega poslovanja ne potrebuje.2.3 Javnost informacij o porabi javnih sredstevKot dodaten argument za dopustitev posredovanja obravnavanih osebnih podatkov lahko navedemo še določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZDIJZ), ki (ne glede na obstoj večine izjem na podlagi katerih je mogoče zavrniti dostop) v tretjem odstavku
- člena prosilcu dopušča dostop do informacije med drugim tudi, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Glede na določbo
- točke
- člena ZVOP-1 (gl. poglavje 1.1), ki omogoča obdelavo občutljivih osebnih podatkov, če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa, lahko ugotovimo, da je v konkretnem primeru tak zakon prav ZDIJZ. Ker gre v konkretnem primeru za problem dokazovanja namenske rabe javnih (občinskih) sredstev, lahko sporne osebne podatke uvrstimo med nevarovane osebne podatke v smislu ZVOP-1.2.4 Obdelava osebnih podatkov zaradi izvrševanja zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorjaPodlaga za dopustnost posredovanja obravnavanih osebnih podatkov je prav tako četrti odstavek
- člena ZVOP-1 (gl. poglavje 1.1). Namreč podatki, ki jih zahtevate od izvajalcev (in posredno od pacientov), katerim s sofinanciranjem omogočate izvedbo preventivnih zdravstvenih programov, namreč služijo nadzoru in transparentni porabi javnih sredstev. 2.5 Končno mnenje• ZVOP-1 dopušča obdelavo občutljivih osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve, ki mora biti v javnem sektorju določena z zakonom. Tak zakon predstavljata ZZDej in ZZdrS, ki dopuščata razrešitev varovanja poklicne skrivnosti s strani samega pacienta. Na podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec zaključuje, da je pošiljanje obravnavanih osebnih podatkov s strani izvajalcev zdravstvenih storitev dopustno, ker je v konkretnem primeru podana privolitev pacienta, ki jo zahteva ZVOP-1 v
- členu oziroma
- člen ZZdrS in
- člen ZZDej. Dopustnost je podana pod pogojem, da vsebina podpisane izjave pacienta dejansko zadosti pogoju »izrecne privolitve«, ki jo zahteva ZVOP-
- Potrebno je še dodati, da dolžnost varovanja poklicne skrivnosti veže tudi občino oziroma tam zaposlene, kar izhaja iz širokega razumevanja drugega odstavka
- člena ZZDej.• Poleg tega je obdelava obravnavanih osebnih podatkov dopustna, ker glede na določbe ZVOP-1 v povezavi z določbami ZDIJZ, ne gre za varovane osebne podatke, saj se ti nanašajo na porabo javnih sredstev.• Obdelava obravnavanih osebnih podatkov je dopustna tudi zato, ker se glede na določbe ZVOP-1 v javnem sektorju lahko obdelujejo tudi tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pri tem pooblaščenec opozarja, da je glede na načelo sorazmernosti (gl. poglavje 1.1), mogoče posredovati osebne podatke le v obsegu, ki je nujen za izvrševanje zakonitih nalog oziroma dokazovanje upravičenosti do javnih sredstev. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026