← Slovenija

Osebni podatki, ki jih sme pridobivati CSD - IPRS

Osebni podatki, ki jih sme pridobivati CSD + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.01.2008 Številka: 0712-1138/2007/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš dopis, v katerem prosite za mnenje: Na Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) ste zaprosili za pomoč. CSD je socialno pomoč odobril. Začeli ste z delom preko avtorske pogodbe, vendar pa teh prihodkov CSD niste prijavili, dobivali pa ste jih na vaš drugi transakcijski račun (ki ste ga CSD zamolčali). Obdobje, za katerega vam je bila dodeljena socialna pomoč, je sedaj poteklo, zato ste na CSD ponovno vložili vlogo za dodelitev socialne pomoči. CSD vam je nato poslal poziv k predložitvi dokazil o prilivih in odlivih še za vaš drugi transakcijski račun (navedena banka in številka računa). Zanima vas, glede na dejstvo, da številke vašega drugega transakcijskega računa niste sami posredovali Centru za socialno delo, kako je CSD pridobil ta vaš osebni podatek? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam v nadaljevanju na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 92/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo pojasnilo v zvezi z vašimi vprašanji: CSD je upravičen, da, od upravljavca registra transakcijskih računov pridobi podatke o številki vašega transakcijskega računa (ali več računov) in podatek o nazivu izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun, saj ima za pridobivanje tega podatka podlago v ZSV. Pri izplačevanju socialne pomoči gre namreč za javna sredstva, katerih izplačilo je potrebno natančno in resnično upravičiti. Takšno pridobivanje osebnih podatkov CSD je v skladu tudi z določbami ZVOP-1 glede obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
  5. členu Ustave RS - prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Drugi odstavek
  6. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. Pristojnost Pooblaščenca v zvezi z osebnimi podatki je podana le takrat, kadar se osebni podatek nahaja v zbirki osebnih podatkov ali gre za obdelavo osebnih podatkov iz zbirke. Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
  7. točko
  8. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Osebni podatek je v skladu s
  9. točko
  10. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
  11. točko
  12. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
  13. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  14. členu ZVOP-
  15. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določa
  16. člen ZVOP-1, vendar pa obstajajo glede pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov razlike glede upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor in upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v zasebni sektor v skladu z ZVOP-
  17. Zato je zaradi ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, najprej potrebno ugotoviti, v kateri sektor spada CSD. Center za socialno delo se ustanovi kot javni socialno varstveni zavod in opravlja naloge, ki so CSD z zakonom poverjene kot javna pooblastila (
  18. člen Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007 (23/2007, 41/2007 - popr.), v nadaljevanju ZSV). Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor torej spada tudi CSD, določa
  19. člen ZVOP-1:

(1)Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2)Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
  1. člen ZSV določa, da se za potrebe izvajanja socialno varstvene dejavnosti, določene z zakonom, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja ter za znanstveno raziskovalne in statistične namene na področju socialnega varstva vodijo zbirke podatkov, med katerimi je tudi zbirka o denarnih socialnih pomočeh. Glede na določbe
  2. člena le-ta vsebuje naslednje podatke posameznika, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, in njegovega zakonitega zastopnika: – ime in priimek, – rojstne podatke, – spol, – enotno matično številko občana, – podatke o državljanstvu, – podatke o dovoljenju za prebivanje tujca, – podatke o prebivališču, – podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, tip družine, razmerje do vlagatelja), – podatke o gospodinjstvu, – podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza, zunajzakonska skupnost), – podatke o statusu (podatke o šolanju, o zaposlitvi, o upokojitvi, drugo), – podatke o izobrazbi, – podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti, – podatke o plačah in drugih dohodkih in prejemkih, – podatke o premoženju, – podatke o socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva, – podatke o oprostitvi pri plačilu storitev, – davčno številko, – številko tekočega oziroma drugega računa, – podatke, ki se nanašajo na stanovanjske in bivalne pogoje. ZSV torej določa vrsto osebnih podatkov, ki jih CSD lahko obdeluje, kar je v skladu z določbami
  3. člena ZVOP-
  4. Med njimi so tudi podatki o plačah in drugih prejemkih ter podatki o premoženju, ki jih vsebuje tudi bančni izpisek. Vas pa predvsem zanima, ali CSD sme pridobivati podatke – konkretno vas zanima številka transakcijskega računa – tudi od drugih in ne samo od vas osebno. Pooblaščenec zaradi razjasnitve odgovora na to vprašanje navaja
  5. člen ZSV: Podatki se zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Posameznik, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, oziroma njegov zakoniti zastopnik je pristojnemu socialno varstvenemu zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja socialno varstveno dejavnost, dolžan dati vse podatke, o katerih socialno varstveni zavod oziroma izvajalec storitve vodi zbirke podatkov. Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, in socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po tem zakonu, brezplačno pridobivajo podatke iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev: – Ministrstva za notranje zadeve – podatke o upravičencu in o družinskih članih (ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču) in podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja, iz centralnega registra prebivalstva in podatke o dovoljenju za prebivanje tujca in podatke o gospodinjstvu iz drugih evidenc ministrstva za notranje zadeve ter podatke o lastništvu vozila iz evidence registriranih vozil, – Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti – podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni zavod, – Ministrstva za zdravstvo, Inštituta za varovanje zdravja in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti, – Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih in uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, podatke o izplačani pokojnini, invalidnini, varstvenem dodatku, dodatku za pomoč in postrežbo, nadomestilih iz naslova invalidskega zavarovanja in drugih materialnih pravicah iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, – Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v zdravstveno zavarovanje, podatke o izplačanem nadomestilu iz naslova zdravstvenega zavarovanja, – Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah, izplačanih nadomestilih iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, denarnih pomočeh, štipendijah in drugih materialnih pravicah iz tega naslova ter o datumu in razlogih prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb in razlogih prenehanja izplačevanja materialnih pravic, – Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o izplačanem nadomestilu preživnine in podatke o izplačilih v primeru insolventnosti delodajalca, – Davčne uprave Republike Slovenije – podatke o davčni številki, podatke o vzdrževanih družinskih članih, o obdavčljivih dohodkih in premoženju davčnih zavezancev, podatke o plačanih davkih in dohodnini od obdavčljivih dohodkov, podatke o obračunanih prispevkih za socialno varnost in plačanih drugih posebnih prispevkih, uvedenih z zakoni, podatke o kapitalskih naložbah ter podatke o olajšavah in oprostitvah, ki se upoštevajo pri odmeri davka od dohodkov iz kmetijstva in davka od dohodkov iz dejavnosti, – centrov za socialno delo – podatke o izplačanem porodniškem nadomestilu, očetovskem nadomestilu, nadomestilu za nego in varstvo otroka, posvojiteljskem nadomestilu, starševskemu dodatku, pomoči ob rojstvu otroka, otroškem dodatku, dodatku za veliko družino, dodatku za nego otroka, ki potrebuje posebno varstvo, delnem izplačilu za izgubljeni dohodek, rejnini in dobroimetju, preživninah, denarnih socialnih pomočeh, oprostitvah pri plačilu storitev in o plačilih družinskemu pomočniku, – Inštituta za socialno varstvo, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in drugih izvajalcev socialno varstvene dejavnosti – podatke o uporabi in izvajanju storitev in socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva, – upravnih enot – podatke o materialnih pravicah po predpisih o vojnih veteranih, žrtvah vojnega nasilja, vojnih invalidih in o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi, – delodajalcev – podatke o zaposlitvi, podatke o izplačilih plač in nadomestil in podatke o drugih izplačilih, – Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij – podatke o začetku in izteku prestajanja kazni zapora za osebe na prestajanju kazni zapora ter podatke o začetku in izteku vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom za mladoletnike, – upravljavca registra transakcijskih računov – podatke o transakcijskih računih: številki računa in nazivu izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena, posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti. Register transakcijskih računov določa
  6. člen Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 100/2006, v nadaljevanju ZPlaP). Zgolj v vednost in za razjasnitev pojma registra transakcijskih računov Pooblaščenec navaja ta člen:
(1)Register transakcijskih računov je enotna informatizirana baza podatkov o transakcijskih računih in o imetnikih transakcijskih računov ter o sistemu enotnega zakladniškega računa s podračuni neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah.
(2)V registru transakcijskih računov se vodijo naslednji podatki o transakcijskih računih imetnikov:
  1. podatki o imetniku transakcijskega računa: – ime, priimek in naslov prebivališča imetnika, ki je fizična oseba, oziroma firma, sedež in naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, oziroma firma, sedež in naslov ter ime in priimek imetnika transakcijskega računa, ki je zasebnik, oziroma naziv in naslov drugega imetnika transakcijskega računa; – davčna številka imetnika, – matična številka imetnika, ki je pravna oseba ali zasebnik;
  2. podatki o transakcijskem računu: – številka računa, – naziv in matična številka izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun, – podatek o vzpostavljeni evidenci iz sedmega in osmega odstavka
  3. člena tega zakona, – oznaka vrste računa, ki je določena s predpisom iz sedmega odstavka tega člena, – podatek o zaprtju računa.
(3)Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb so osebni podatki, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, zato da se z zagotovitvijo teh podatkov izvajalcem plačilnega prometa omogoči izpolnjevanje obveznosti iz sedmega odstavka
  1. člena tega zakona in izvajanje kontrole obstoja transakcijskih računov prejemnikov plačil pri izvrševanju plačilnih nalogov s ciljem tekočega opravljanja plačilnega prometa v državi. Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb se obdelujejo v registru tudi z namenom, da se ti podatki zagotovijo osebam iz tretje alinee drugega odstavka
  2. člena tega zakona.
(4)Izvajalec plačilnega prometa, ki vodi transakcijske račune, mora tekoče zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov.
(5)Register transakcijskih računov vodi Banka Slovenije.
(6)Register transakcijskih računov mora biti vzpostavljen tako, da je mogoča enolična identifikacija imetnikov transakcijskih računov.
(7)Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov ter določi pravila odpiranja transakcijskih računov s posebnim statusom in njihovega vodenja v registru transakcijskih računov.
(8)Banka Slovenije lahko s predpisom iz sedmega odstavka tega člena za vodenje registra transakcijskih računov pooblasti Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Pooblaščenec glede na navedene določbe zaključuje, da ima CSD nedvoumno pravico, da od upravljavca registra transakcijskih računov pridobi podatke o številki vašega transakcijskega računa (ali računov, če jih je več) in podatek o nazivu izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun, saj ima za to podlago v zakonu (ZSV). V upanju, da ste dobili odgovore na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.