Osebni podatki, ki jih zavarovalnica zbira pri reševanju odškodninskih zahtevkov - IPRS

Osebni podatki, ki jih zavarovalnica zbira pri reševanju odškodninskih zahtevkov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.08.2006 Številka: 0712-127/2006/2 Kategorije:Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 23.8.2006.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Ali je zavarovalnica pri reševanju in likvidiranju odškodninskih zahtevkov upravičena tudi do davčne številke in EMŠO oškodovanca?ZVOP-1 v prvem odstavku
6. člena določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali je posameznik v to privolil, v drugem odstavku tega člena pa zakon vendarle dopušča obdelavo osebnih podatkov posameznikov, v primeru, če so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe.Vendarle, pa je potrebno za podrobnejše razumevanje obravnavane problematike najprej osvetliti osnovne pojme, kot izhajajo iz področne zakonodaje. Zakon o centralnem registru prebivalstva Uradni list RS, št. 1/99, v nadaljevanju ZCRP) v prvem odstavku
7. člena določa, da je enotna matična številka občana (v nadaljevanju EMŠO) v Republiki Sloveniji osebna identifikacijska številka in je identifikacija za enoznačno opredelitev posameznika. EMŠO po tem odstavku predstavlja temeljni, z matematično metodo izračunani numerični standard. V
8. odst. istega člena pa ZCRP določa, da je identifikacija namenjena vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov o prebivalstvu, povezovanju podatkov v teh zbirkah ter racionalizaciji dela državnih organov in drugih uporabnikov, ki imajo zakonsko podlago.EMŠO torej pomeni primarni ključ za posamično identifikacijo osebka. Iz njega je mogoče preprosto razbrati tudi podatke o starosti posameznika, njegovem spolu, rojstnem datumu. Vsi ti podatki niso za sklenitev pogodbe ne potrebni in ne primerni.V zvezi z davčno številko, pa Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDavP-1) v
9. členu z naslovom Identifikacijska številka za davčne namene določa, da se zavezancu za davek pod določenimi zakonskimi pogoji dodeli davčna številka, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. Pooblaščenec ugotavlja, da v pogodbi med posameznikom in gospodarsko službo, ki nudi zavarovalne storitve, ne nastane »davčno« razmerje, saj se posameznikova davčna obremenitev s plačevanjem premije ne spreminja. »Davčno razmerje« pa med oškodovancem in zavarovalnico nastane v primeru, ko se odškodninski zahtevek glasi tudi na poplačilo škode, ki oškodovancu nastane zaradi odsotnosti iz dela. Kljub temu, pa je potrebno za celostno obravnavo vašega vprašanja, osvetliti tudi relevantno zakonodajo iz področja zavarovalništva.Prvi odstavek
10. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 76/05; v nadaljevanju: ZZavar) določa, da zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja. Na podlagi drugega odstavka
11. člena ZZavar zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo med drugim tudi zbirko podatkov o zavarovalcih. Zavarovalec je sklenitelj zavarovanja, ki je bodisi upravičenec do zavarovalnine, plačnik premije ali zavarovanec. Pri premoženjskih zavarovanjih na primer zavarovalec običajno predstavlja vse tri navedene osebe, pri avtomobilskih zavarovanjih pa so te osebe lahko različne. V omenjeni zbirki podatkov se na podlagi tretjega odstavka
12. člena ZZavar zbirajo naslednji osebni podatki, ki se praviloma pridobivajo neposredno od posameznika na katerega se nanašajo:- ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče zavarovalca, davčna številka zavarovalca,- ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja, zavarovalni predmet in zavarovalno kritje.Ker je Zakon o zavarovalništvu glede na ZVOP-1 specialnejši zakon, ga v tem delu razveljavlja v skladu z načelom, da specialnejši zakon razveljavlja splošnejšega. Pooblaščenec zato, na podlagi povedanega meni, da zavarovalnice pri svojem delu lahko zbirajo in obdelujejo tiste osebne podatke zavarovancev in oškodovancev, ki uveljavljajo odškodninske zahtevke, za katere imajo podlago v že omenjenem tretjem odstavku
13. člena ZZavar.Na podlagi povedanega Pooblaščenec zaključuje, da gre pri zahtevi zavarovalnice, ki od vas zahteva dva identifikacijska znaka, davčno številko in EMŠO, za prekomerno zbiranje osebnih podatkov, saj je za enolično identifikacijo posameznika dovolj že eden od obeh podatkov.Zgoraj povedano Pooblaščenec naslanja na odločbo Ustavnega Sodišča Republike Slovenije št. U-I-229/03, z dne 9.2.2006, kjer je med drugim zapisalo, da popolno identifikacijo posameznika omogoča tako podatek o EMŠO kot tudi podatek o davčni številki. Po mnenju Ustavnega sodišča to pomeni, da je določitev kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznika odveč, saj zadostuje zgolj eden. Pooblaščenec pripominja, da je takšno stališče v celoti v skladu z že navedenim drugim odstavkom
14. člena ZVOP-
15. Zbiranje dveh enoličnih ključev, ni in ne more biti ne primerno in ne potrebno, saj natančno identifikacijo, v obsegu primernem za poslovanje, omogoča že identifikacijska številka po ZDavP-1, podlago za njeno zbiranje pa zavarovalnici daje že omenjeni člen ZZavar.Pooblaščenec na koncu še enkrat opozarja na prvi odstavek
16. člena ZVOP, ki določa, da se v zasebnem sektorju zgoraj obravnavani osebni podatki vendarle lahko zbirajo, a je za takšno zbiranje potrebna zakonska podlaga (konkretno ZZavar) ali obvezna privolitev posameznika. V tem primeru je upravljavec osebnih podatkov v skladu z
17. členom ZVOP-1 dolžan obvestiti posameznika o svojih osnovnih podatkih (osebno ime, firma, naslov, sedež) in o namenu obdelave osebnih podatkov.Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. pravNamestnica pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026