Osebni podatki komitenta po zaprtju računa pri banki + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.03.2007 Številka: 0712-290/2007/2 Kategorije:Bančništvo, Rok hrambe OP --> Kategorije: Bančništvo, Rok hrambe OP Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 12.3.2007.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Zakaj lahko banka po zaprtju računa še vedno obdrži vse vaše podatke, ki jih pač morate posredovati ob odprtju računa.V odgovor na vaše vprašanje Pooblaščenec najprej navaja splošno določbo
- člena ZVOP-1, ki določa rok hrambe osebnih podatkov. Zakon določa, da se lahko osebni podatki shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Prav tako določa, da se osebni podatki po izpolnitvi namena obdelave zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. Splošna določba ZVOP-1 določa, da se šteje, kadar se osebni podatki obdelujejo na podlagi pogodbenega razmerja, da lahko upravljavec osebnih podatkov le-te obdeluje le toliko časa, dokler traja pogodbeno razmerje, oziroma dokler se uveljavljajo pravice iz pogodbenega razmerja. Ko pogodbeno razmerje preneha obstajati in so poravnane vse obveznosti, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja, je namen, zaradi katerega so se osebni podatki zbirali in nadalje obdelovali, dosežen, zaradi česar se lahko osebni podatki shranjujejo le še toliko časa, kot to zahtevajo računovodski standardi ter davčna ali druga zakonodaja. Konkretneje osebne podatke, ki jih o komitentih zbirajo banke, določata Zakon o bančništvu (Ur.l. št. 131/2006, v nadaljevanju ZBan-1) in Zakon o plačilnem prometu (Ur.l. št. 110/2006, v nadaljevanju ZPlaP-UPB3). Tako ZBan v
- členu določa, da mora banka kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na način, na katerega je pridobila te podatke.V
- členu je podrobneje določena dolžnost varovanja zaupnih podatkov:
(1)Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršen koli način dostopni zaupni podatki iz 214. člena tega zakona, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe.
(2)Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja:
- če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
- če te podatke potrebuje Banka Slovenije oziroma drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
- v primerih posredovanja podatkov nadrejenim družbam v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi v skladu z določbami pododdelka 7.9.
- tega zakona ali v skladu z ZFK,
- za izmenjavo informacij o boniteti strank med bankami ali znotraj bančne skupine za namen upravljanja s kreditnim tveganjem in
- v drugih primerih, ki jih določa zakon.Nadalje
- člen ZBan določa uporabo takšnih zaupnih podatkov; pomembno je namreč, da smejo Banka Slovenije oziroma drugi organi in osebe podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka
- člena tega zakona, uporabiti izključno za namen, za katerega so bili podatki pridobljeni. Takšna določba v celoti ustreza zgoraj omenjeni generalni določbi
- člena ZVOP-1.Za obdelavo osebnih podatkov komitentov na transakcijskih računih, je pomemben tudi
- člen ZPlaP-UPB3, ki določa zbiranje in uporabo podatkov o plačilnem prometu za statistične in davčne namene:
(1)Izvajalci plačilnega prometa, ki vodijo transakcijske račune in Banka Slovenije, za račune, ki jih vodi v skladu s 4. členom ZPlaP-UPB3, zbirajo podatke o stanjih in prometu prek teh računov in druge podatke za statistične namene ter za druge, z zakoni predpisane namene.
(2)Izvajalci plačilnega prometa posredujejo podatke iz prvega odstavka tega člena Banki Slovenije, Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ter Davčni upravi Republike Slovenije in Carinski upravi Republike Slovenije.
(3)Banka Slovenije, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ob soglasju Banke Slovenije in minister, pristojen za finance, predpišejo vsebino, način in roke zbiranja podatkov iz prvega in četrtega odstavka tega člena, vsak za podatke, ki jih zbira po tem zakonu.Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je prejšnji Zakon o varstvu osebnih podatkov iz leta 1999, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi pisne privolitve v
- členu določal, da mora biti posameznik v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi pisne privolitve predhodno pisno seznanjen tudi s časom shranjevanja takšnih podatkov. V novem ZVOP-1 takšne določbe ni več, kar pomeni, da je odločitev o času shranjevanja osebnih podatkov prepuščena obdelovalcu – upravljavcu zbirke osebnih podatkov. Seveda to ne pomeni, da lahko ta osebne podatke shranjuje neomejeno dolgo. Omeniti velja, da je tudi predlog ZVOP-1, objavljen v Poročevalcu 47/04 z dne 7.4.2004 še vseboval tudi drugi odstavek, ki je določal, da mora biti rok hrambe osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik z njim predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen. Ne glede na to, da takšne določbe zakonodajalec nato kasneje ni sprejel, pa gre smiselno za določbo, ki izhaja iz temeljnih načel ZVOP-1.Pri tem je treba poudariti tudi, da je zlasti z vidika pravne varnosti priporočljivo, da v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi zakona (
- člen ZVOP-1), zakon (v obravnavanem primeru ZBan-1 in ZPlaP-UPB3) ne določa samo obdelave, vrste osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter namena obdelave, pač pa tudi rok hrambe osebnih podatkov. Rok hrambe je namreč odvisen od namena obdelave. Za posameznikovo pravno varnost je bistveno, da je seznanjen tudi s tem, koliko časa bo upravljavec razpolagal z njegovimi osebnimi podatki. Takšen pristop omejuje možnosti zlorab, predvsem pa ga narekuje temeljno načelo točnosti in ažurnosti osebnih podatkov, kot ga določa
- člen ZVOP-1 in po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, točni in ažurni. S to dolžnostjo upravljavca osebnih podatkov je zato povezana posameznikova pravica iz
- člena ZVOP-1, ki posamezniku podeljuje možnost dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora. Pooblaščenec zato glede na omenjeno povezavo roka hrambe z namenom hranjenja finančnih osebnih podatkov o komitentih opozarja tudi na določbo
- točke drugega odstavka
- člena ZBan-1, ki določa, da se zaupni podatki (osebni podatki o komitentih) lahko uporabijo tudi za izmenjavo informacij o boniteti strank med bankami ali znotraj bančne skupine za namen upravljanja s kreditnim tveganjem. Navedena določba je bistvena, saj ZBan-1 v
- členu predvideva ustanovitev posebnega medbančnega sistema (SISBon – Slovenski informacijski sistem bonitet) za nadzor nad kreditnim tveganjem komitentov ter za ustanovitev in vodenje takšnega registra pooblašča bančno interesno združenje, ki bo lahko ob vzpostavitvi sistema na podlagi
- člena ZBan-1 obdelovalo osebne podatke komitentov bank za namen organiziranja izmenjave informacij o njihovi boniteti.Po informacijah Informacijskega pooblaščenca, je tak sistem v pripravi, zanj pa bo nedvomno bistvena hramba in obdelava podatkov tudi v t.i. historičnem načinu, torej finančnih podatkov oziroma poslovanja, ki jih je (ga je) posamezen bančni komitent pustil za seboj pri posamezni banki, ko je pri njej zaprl račun ter svoje poslovanje prenesel na novo banko. Ne nazadnje pa je pomembno prav razlikovanje med načelom točnosti in ažurnosti (
- člen ZVOP-1) in pojmom ''historiat''. To pomeni, da se omenjena pojma že po naravi stvari med samo razlikujeta, saj podatki, ki so časovno preseženi, zastareli, seveda nikakor niso točni, ažurni, vendar kot taki (zaradi svoje ''neažurnosti'') ne posegajo v posameznikovo pravno varnost, kažejo pa na posameznikove lastnosti, konkretno v plačilno disciplino in tveganje. Lepo pozdravljeni, Informacijski Pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ., dipl., prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026