← Slovenija

Osebni podatki na računu in znački - IPRS

Osebni podatki na računu in znački + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.01.2016 Številka: 0712-1/2016/135 Kategorije:Davčni postopki, Delovna razmerja --> Kategorije: Davčni postopki, Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je
  4. 2016 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali vas lahko IP informira oziroma ukrepa glede vaših osebnih podatkov na računu in na znački. Navajate, da opravljate gostinska dela pri zasebnem podjetju. Od delodajalca ste zahtevali, da umakne vaš priimek z računa in značke, vendar so vam pojasnili, da je vse po zakonu in da ne nameravajo umakniti polnega priimka z izdanega računa in značke. Po vašem vedenju imajo policisti napisano na uniformi samo ime in začetnico priimka, ne pa celoten priimek.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1) in
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: IP meni, da v obravnavanem primeru predstavljata
  8. člen ZDR-1 oziroma drugi odstavek
  9. člena ZVOP-1 zakonito pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih na izstavljenih računih in znački z imenom in priimkom. Takšno obdelavo osebnih podatkov s strani delodajalca pa je mogoče z vidika načela sorazmernosti po
  10. členu ZVOP-1 pretehtati le na način, da se upošteva namen in legitimni interes delodajalca na eni strani in stopnjo posega v zasebnost delavca na drugi strani. IP pa meni, da bi bilo primerneje, da se na računu objavi oznaka fizične osebe, na podlagi katere posameznik ni neposredno določljiv (torej ne osebno ime, nikakor pa tudi ne njegova davčna številka, saj se ta po ZDavPR lahko posreduje le davčnemu organu).
  11. Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkovUstava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju: Ustava) v prvem odstavku
  12. člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ustava v drugem odstavku istega člena nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Predmetno področje je zakonodajalec uredil v ZVOP-1.Na podlagi ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. ZVOP-1 opredeljuje tudi občutljive osebne podatke, in sicer so to podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške, prav tako so občutljivi osebni podatki tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju (kot izhaja iz vaših navedb ste zaposleni v zasebnem sektorju) določa
  13. člen ZVOP-1:

(1)Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.«.Ob tem IP opozarja na načelo sorazmernosti iz
  1. člena ZVOP-1, ki pomeni, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti.
  2. Podlaga za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeruZakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14 in 90/15; v nadaljevanju: ZDDV-1) določa med drugim pravila za izdajanje računov, obveznost izdajanja računov in tudi obvezne podatke na računu. Za izdajanje računov veljajo torej pravila ZDDV-1, če se račun nanaša na dobave blaga in storitev, za katere se v skladu z določbami IV. poglavja tega zakona šteje, da so opravljene v Sloveniji.ZDDV-1 v drugem odstavku
  3. člena določa, da davčni zavezanec navede na poenostavljenem računu najmanj naslednje podatke:- datum izdaje računa;- zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;- ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev;- količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;- znesek DDV, ki se plača, ali informacije, ki so potrebne za njegov izračun;- jasno in nedvoumno navedbo o prvotnem računu in konkretnih podrobnosti, ki so spremenjene, če je račun dokument iz devetega odstavka
  4. člena tega zakona.Dodatne sestavine računa, izdanega z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, določa
  5. člen Zakona o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS, št. 57/15, v nadaljevanju: ZDavPR), v skladu s katerim mora račun vsebovati še naslednje podatke, in sicer:- čas izdaje računa (uro in minute);- oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računov;- enkratno identifikacijsko oznako računa in- zaščitno oznako izdajatelja računa.Drugi odstavek
  6. člena ZDavPR nadalje določa, da mora zavezanec povezati oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave iz
  7. točke prvega odstavka tega člena, z davčno številko te osebe, davčna številka osebe, ki je izdala račun, pa se pošlje davčnemu organu kot podatek o računu iz
  8. točke drugega odstavka
  9. člena tega zakona v postopku potrditve računa. Davčna številka fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave je torej eden od podatkov, ki jih mora zavezanec sporočiti davčnemu organu, ti podatki pa se lahko obdelujejo samo za namene preverjanja zakonitosti zaposlitve in dela ter nadzora pravilnosti obračuna davkov in prispevkov (tretji odstavek
  10. člena ZDavPR).Iz navedenih zakonskih določb tako izhaja, da ime in priimek fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, ni obvezna sestavina računa, v nasprotnem primeru bi bilo to namreč izrecno zakonsko določeno, vendar je v smislu zakonske podlage po
  11. členu ZVOP-1 potrebno upoštevati še Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 87/13 – popr. in 47/15; v nadaljevanju ZDR-1), ki ureja varstvo delavčevih osebnih podatkov v
  12. členu, in drugi odstavek
  13. člena ZVOP-
  14. Ime in priimek zaposlenega nedvomno so osebni podatki posameznika.ZDR-1 v prvem odstavku
  15. člena določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V skladu z drugim odstavkom
  16. člena ZVOP-1 tako lahko upravljavci osebnih podatkov posredujejo javnosti in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja (le-ta še ni sprejet).Navedene določbe ZDR-1 in drugega odstavka
  17. člena ZVOP-1 pa so prav tako zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov oziroma imena in priimka zaposlenega na znački.Ne glede na navedeno je potrebno vedno upoštevati tudi načelo sorazmernosti iz
  18. člena ZVOP-1, ki zahteva tehtanje dveh pravic, na eni strani pravico do zasebnosti posameznika, čigar pravica se omejuje in na drugi strani pravico delodajalca, da zagotavlja učinkovito in kvalitetno izvajanje svoje registrirane dejavnosti. Pri ugotavljanju, ali je obdelava osebnih podatkov v obravnavanem primeru ustrezna in po obsegu primerna, pa je potrebno natančno ugotoviti namen in legitimni interes delodajalca. IP pri tem pojasnjuje, da je razmerje med delavcem in delodajalcem odvisno razmerje, kjer lahko za namen izvajanja dejavnosti delodajalca, delodajalec od delavca zahteva vse, kar ustreza dopustnemu namenu za izvajanje delodajalčeve dejavnosti. V obravnavanem primeru je torej pomembno, za kakšen namen zahteva delodajalec značke z imenom in priimkom, prav tako s kakšnim namenom je na računih vaše ime in priimek. Upravičen namen bi v obravnavanem primeru lahko predstavljalo zagotavljanje transparentnosti poslovanja s strankami oziroma vaš delodajalec meni, da je potrebno, da stranke vedo, kateri natakar jih je postregel in jim izdal račun. IP na podlagi danih informacij ne more z gotovostjo presoditi, ali v obravnavanem primeru poseg v zasebnost delavcev pretehta nad pravico delodajalca, da zahteva izpostavitev vašega imena in priimka, saj lahko le na podlagi natančno ugotovljenega namena delodajalca in hkrati obsega posega v zasebnost delavcev, v posameznem primeru presodi, ali gre za poseg, ki je dopusten v okviru načela sorazmernosti.IP pa meni, da bi bilo primerneje, da se na računu objavi oznaka fizične osebe, na podlagi katere posameznik ni neposredno določljiv (torej ne osebno ime, nikakor pa tudi ne njegova davčna številka, saj se ta po ZDavPR lahko posreduje le davčnemu organu).IP je pri svojem delu že obravnaval primere glede navajanja imena in priimka zaposlenih na izstavljenih računih ter uporabe tablic z imenom in priimkom zaposlenih. Predlagamo vam, da se z njimi seznanite. Priporočamo vam, da si v zvezi s tem pogledate predvsem mnenja št. 0712-1/2011/3518, 0712-1/2015/932 in 0712-1/2015/1630.[1] S spoštovanjem!Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravila:Nataša Siter, univ.dipl.prav.,svetovalka IP [1] Dostopna preko našega spletnega iskalnika na povezavi: http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/ O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.