← Slovenija

Osebni podatki na računu zdravstvenega pregleda - IPRS

Osebni podatki na računu zdravstvenega pregleda + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.07.2007 Številka: 0712-697/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, dne 25.7.2007 smo po elektronski pošti prejeli vaše zaprosilo za pojasnilo: Ali izvajalec zdravstvenih pregledov krši predpise s področja varstva osebnih podatkov s tem, ko delodajalcu posreduje račun z navedenimi pregledi, ki jih je opravil za določeno osebo? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi sedme točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, 51/2007 – ZUstS-A, 67/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
  5. členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon. Sistemski zakon je ZVOP-1, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. 1.) ZAKON O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in ne nazadnje tudi številka stanovanja), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Pooblaščenec ob tem dodaja, da je pristojnost Pooblaščenca v zvezi z osebnimi podatki podana le takrat, kadar se osebni podatek nahaja v zbirki osebnih podatkov in gre za obdelavo osebnih podatkov iz zbirke. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
  6. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Tako je potrebno dopustnost zbiranja podatkov, za katere sprašujete, presojati predvsem tudi v luči pozitivne delovnopravne zakonodaje in zakonodaje na področju finančnega poslovanja. 2.) ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH V skladu s
  7. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, 79/2006, 46/2007), v nadaljevanju: ZDR) se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Tretji odstavek pa določa, da se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Na podlagi
  8. člena ZDR, v katerem so določene pravice in obveznosti delodajalca, lahko delodajalec kandidata, zaradi ugotovitve njegove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela, na svoje stroške napoti na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, ugotovitev zdravstvene zmožnosti kandidata pa se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom na delovnem mestu, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi. 3.) ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/1999, 64/2001, v nadaljevanju ZVZD) v
  9. členu določa, da mora delodajalec zagotavljati varnost in zdravje pri delu zlasti tako, da med drugim zagotavlja tudi zdravstvene preglede delavcev.
  10. člen določa, da delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika. Delodajalec mora na podlagi
  11. člena zagotoviti, da opravlja preventivne zdravstvene preglede delavcev v skladu s posebnimi predpisi pooblaščeni zdravnik. Na podlagi
  12. člena ZVZD lahko te naloge opravlja javni zdravstveni zavod, pravna ali fizična oseba s koncesijo za opravljanje dejavnosti v mreži zdravstvene službe, v skladu z zdravstvenimi predpisi. Vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov v skladu z
  13. členom, predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo. Vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov določa Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/2002, 29/2003, 124/2006, v nadaljevanju Pravilnik). V vašem dopisu navajate, da vas je delodajalec napotil na zdravstveni pregled pred nastopom dela. Pooblaščenec predvideva, da vas je delodajalec v skladu s
  14. členom Pravilnika napotil na predhodni preventivni zdravstveni pregled, s katerim se ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela pri delodajalcu. Predhodni preventivni zdravstveni pregled opravi delavec pred prvo zaposlitvijo in obsega:
  15. anamnezo (delovna, družinska, socialna, osebna),
  16. klinični pregled z osnovno biometrijo (telesna masa, telesna višina, indeks telesne mase),
  17. osnovne laboratorijske preiskave krvi (SR, L, E, Hb, Ht, MCV, krvni sladkor) in urina (beljakovine, sladkor, bilirubin, urogen in sediment),
  18. radiografijo prsnih organov, če obstajajo zdravstveni razlogi,
  19. testiranje osnovnih vidnih funkcij in preiskavo sluha s šepetom,
  20. druge usmerjene preglede in preiskave, ki so potrebni za ugotovitev zdravstvenega stanja delovne zmožnosti glede na dejavnike tveganja pri delu (zahteve, obremenitve in škodljivosti pri delu),
  21. zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. Na podlagi zgoraj navedenega Pooblaščenec meni, da je obseg pregleda in preiskav iz
  22. do
  23. točke Pravilnika obvezen za delo na vsakem delovnem mestu, pregledi in preiskave iz
  24. in
  25. točke pa predvsem za delo na takem delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja posebna nevarnost za zdravje delavca oziroma izpostavljenost delavca posebnim tveganjem pri delu. Iz tega izhaja, da je od ocene tveganja odvisno, kakšnim pregledom bo podvržen delavec. 4.) ZAKON O DAVKU NA DODANO VREDNOST Vsak davčni zavezanec mora na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006, v nadaljevanju ZDDV) zagotoviti, da je izdan račun za dobavo blaga ali storitev (
  26. člen). Zdravstveni dom kot davčni zavezanec mora torej delodajalcu izstaviti račun za opravljeno storitev oziroma za opravljen zdravstveni pregled. Obvezen podatek na računu je v skladu s
  27. točko
  28. člena ZDDV med drugimi tudi količina in vrsta dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsta opravljenih storitev. 5.) SKLEPNO Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da račun, ki ga opisujete v vaši elektronski pošti, ni v nasprotju s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Na zdravstveni pregled vas je delodajalec v skladu z delovnopravno zakonodajo in zakonodajo na področju varstva in zdravja pri delu napotil, ker je z vami nameraval skleniti delovno razmerje. Delodajalec mora napotnico za predhodni zdravstveni pregled izpolnil v skladu s Pravilnikom, ki tudi določa, katere osebne podatke delodajalec vnese v napotnico. Navedeni osebni podatki omogočijo izvajalcu zdravstvenega pregleda možnost, da preveri, ali se je pregleda udeležila napotena oseba. Izvajalec zdravstvenega pregleda izda račun s specifikacijami po napotilu delodajalca opravljenih pregledov, preiskav in testiranj. Tako izdan račun z vidika ZVOP-1 ni sporen in je izdan v skladu z ZDDV. Na podlagi specifikacij na računu, čeprav v povezavi z vašim osebnim imenom, se delodajalec ne more seznaniti z vašo diagnozo ali vašim zdravstvenim stanjem, saj same specifikacije pregledov, ki jih določa Pravilnik, tega ne omogočajo; sama vrsta pregledov pa ni povezana z zdravstvenim stanjem, temveč je vezana na tveganja in nevarnosti na delovnem mestu. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.