← Slovenija

Osebni podatki nekdanjega zaposlenega - IPRS

Osebni podatki nekdanjega zaposlenega + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.02.2016 Številka: 0712-1/2016/463 Kategorije:Delovna razmerja, Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Delovna razmerja, Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je
  4. 2016 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali ste dolžni uradu BH Innsbruck iz Avstrije posredovati osebne podatke, ki jih vodite v arhivu, ali lahko odgovorite, da oseba ni več zaposlena pri vas. Navajate, da gre za obvestilo o cestnem prometnem prekršku voznika, ki ni več zaposlen pri vas.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1) in
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: IP meni, da iz informacij, ki ste nam jih posredovali, ne izhaja, da bi v obravnavanem primeru kot nekdanji delodajalec imeli pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov nekdanjega zaposlenega v Avstrijo v zvezi s cestno prometnim prekrškom.
  8. Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkovUstava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju: Ustava) v prvem odstavku
  9. člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ustava v drugem odstavku istega člena nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Predmetno področje je zakonodajalec uredil v ZVOP-1.Na podlagi ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. ZVOP-1 opredeljuje tudi občutljive osebne podatke, in sicer so to podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške, prav tako so občutljivi osebni podatki tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor spadajo gospodarske družbe, določa
  10. člen ZVOP-1:

(1)Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.«.Ob tem IP opozarja na načelo sorazmernosti iz
  1. člena ZVOP-1, ki pomeni, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti.
  2. Podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani gospodarske družbe kot delodajalcaProst pretok osebnih podatkov ureja ZVOP-1 v
  3. členu, in sicer določa, da se ne uporabljajo določbe tega zakona o iznosu osebnih podatkov v tretje države, kadar se posredujejo osebni podatki upravljavcu osebnih podatkov, pogodbenemu obdelovalcu ali uporabniku osebnih podatkov, ki je ustanovljen, ima sedež ali je registriran v državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali zanj kako drugače velja njen pravni red. Za posredovanje osebnih podatkov pravnim ali fizičnim osebam v državah članicah EU ali Evropskega gospodarskega prostora veljajo torej povsem enaka pravila kot za posredovanje osebnih podatkov pravnim ali fizičnim osebam v Republiki Sloveniji.ZVOP-1 velja za obdelavo osebnih podatkov, če je upravljavec osebnih podatkov ustanovljen, ima sedež ali je registriran v Republiki Sloveniji ali če je podružnica upravljavca osebnih podatkov registrirana v Republiki Sloveniji (prvi odstavek
  4. člena). V obravnavanem primeru je upravljavec osebnih podatkov gospodarska družba, ki je ustanovljena in ima sedež v Republiki Sloveniji, kjer je tudi registrirana.Gospodarska družba lahko kot delodajalec zbira osebne podatke svojih zaposlenih na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; v nadaljevanju: ZEPDSV) in Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 87/13 – popr. in 47/15; v nadaljevanju ZDR-1), to sta pravni podlagi v smislu
  5. člena ZVOP-
  6. ZEPDSV določa podatke, ki se vpisujejo v evidenco o zaposlenih delavcih, za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, v določbah
  7. člena. Te določbe v obravnavanem primeru torej ne pridejo v poštev.ZDR-1, ki ureja varstvo osebnih podatkov delavca v
  8. členu, tudi po prenehanju delovnega razmerja, pa določa:»
(1)Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
(2)Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in posreduje tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti.
(3)Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati.
(4)Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov.«.
  1. Podlaga za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeruPravno podlago v smislu
  2. člena ZVOP-1 tako predstavlja ZDR-1, vendar IP ni našel zakonske podlage v skladu z določbami
  3. člena ZDR-1, na podlagi katere bi lahko kot nekdanji delodajalec posredovali osebne podatke posameznika, ki je bil zaposlen pri vas, v Avstrijo zaradi cestno prometnega prekrška.Mednarodno sodelovanje organov v postopku o prekrških je sicer urejeno v petem odstavku
  4. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 74/14 – Odl. US), ki napotuje na smiselno uporabo določb zakona, ki ureja mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah, torej na določbe Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (Uradni list RS, št. 48/13 in 37/15). Sektor za mednarodno pravno pomoč v okviru Ministrstva za pravosodje opravlja posredovanje - kadar je to potrebno - med domačimi in tujimi pravosodnimi in nekaterimi drugimi organi pri vročanju dokumentov in pridobivanju dokazov v civilnih in kazenskih zadevah ter zadevah prekrškov. Evidenci o motornih vozilih in vozniških dovoljenjih pa sicer upravlja Ministrstvo za infrastrukturo.Za določene prometne prekrške je bila v pravni red Republike Slovenije implementirana Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  6. 2011 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (v nadaljevanju: Direktiva). Ta direktiva v
  7. členu določa področje uporabe, torej določa, za katere prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, se uporablja. Za namene izmenjave podatkov (podatkov o vozilih ter o lastnikih oziroma imetnikih vozila) vsaka država članica imenuje nacionalno kontaktno točko, njena pooblastila pa so določena z veljavno zakonodajo zadevne države članice (
  8. člen Direktive). V skladu s 64.a členom Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10 in 23/15) opravlja v Republiki Sloveniji naloge nacionalne kontaktne točke kot pristojnega organa, določenega za izmenjavo podatkov iz evidenc registriranih vozil držav članic Evropske unije za namen čezmejne izmenjave podatkov o lastnikih vozil ali osebah, ministrstvo, pristojno za promet. S spoštovanjem!Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravila: Nataša Siter, univ.dipl.prav., svetovalka IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.