Osebni podatki neplačnika centralne kurjave, ki jih od upravljavca zahtevajo etažni lastniki - IPRS

Osebni podatki neplačnika centralne kurjave, ki jih od upravljavca zahtevajo etažni lastniki + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.12.2006 Številka: 0712-410/2006/2 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 28.11.2006.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Ali lahko večina lastnikov stanovanj v bloku od upravljavca hiše zahteva podatke o neplačnikih centralne kurjave?Informacijski pooblaščenec je v podobnih primerih že podal nekaj mnenj, zato nam dovolite, da vam v odgovoru na vaše vprašanje širše pojasnimo nekatera dejstva, pomembna za razumevanje odgovora na vaše vprašanje.Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, v nadaljevanju SZ-1) v tretjem odstavku
6. člena pooblašča upravnika večstanovanjske stavbe (v nadaljevanju upravnika) za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s SZ-
7. Pooblaščenec na tem mestu najprej opozarja na notranjo nekonsistentnost tega člena ob upoštevanju definicije obdelave po ZVOP-
8. Ta v tretji točki prvega odstavka
9. člena kot obdelavo določa vrsto aktivnosti, med katerimi so na primer tudi zbiranje, vpogled, spreminjanje in drugo. Vendar je Pooblaščenec za potrebe tega mnenja uporabil logično razlago zakona, in primerjal oba dela povedi, prvega, ki je v skladu z ZVOP-1 bistveno širši, in drugega, ki upravnika pooblašča le za aktivnosti v okviru zakona. Po mnenju Pooblaščenca SZ-1 v drugem delu povedi skrči pojem obdelave iz prvega dela povedi, saj SZ-1 ni področni zakon s področja varstva osebnih podatkov, ki bi upravniku omogočil širše pristojnosti. Zato Pooblaščenec šteje, da upravnik dejansko lahko le zbira, vodi in posreduje pristojnim organom tiste podatke, za katere je izključno pooblaščen s SZ-
10. Če mu SZ-1, tega pooblastila ne daje, lahko kot splošnejši akt uporabi ZVOP-1, če v njem podlaga za kakršnokoli obdelavo osebnih podatkov sploh obstaja.Ob tem opozarjamo na določbe SZ-1, ki natančneje opredeljujejo upravljanje in vprašanja, povezana z njim.
11. člen SZ-1 tako določa, da morajo etažni lastniki skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo način upravljanja in rabe večstanovanjske stavbe. Peta alineja
12. člena istega zakona pa določa, da vsebuje pogodba o medsebojnih razmerjih, poleg sestavin, ki jih mora imeti po Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ), zlasti še določbo o načinu obveščanja etažnih lastnikov o zadevah upravljanja.Za ugotavljanje pravic in dolžnosti nadzornega odbora lastnikov stanovanj je potrebno osvetliti določbo drugega odstavka
13. člena SZ-1, ki določa da, če etažni lastniki ne sklenejo drugače, ima nadzorni odbor tri člane in nadzoruje delo upravnika, ki izhaja iz pogodbe o opravljanju upravniških storitev, predlaga predloge sklepov, o katerih se glasuje s podpisovanjem listine, ter daje pobude upravniku. Ti člani imajo z vidika svoje nadzorne funkcije nad upravljavcem pravico do vpogleda v vse podatke, ki se tičejo upravljanja. Torej tudi podatke o neplačnikih centralne kurjave Glede na to, da SZ-1 upravnika izrecno ne pooblašča za javno izobešanje imen in priimkov lastnikov stanovanj, pa tudi ne za objavo drugih varovanih osebnih podatkov, Pooblaščenec meni, da zakonska podlaga za javno objavo različnih seznamov z osebnimi podatki lastnikov stanovanj ne obstaja. Prav tako, tudi Nadzorni odbor nima nikakršnih zakonskih pooblastil, da od upravnika zahteva izobešanje takšnih evidenc na oglasni deski večstanovanjske stavbe ali drugo javno izobešanje. Ker SZ-1 ne predpisuje, da je lahko takšen seznam obešen na oglasni deski, torej dostopen vsem, ne le lastnikom stanovanj, v tem delu, po načelu, da specialnejši zakon razveljavlja splošnejšega, velja ZVOP-1; ta pa javne objave osebnih podatkov, razen ob pogoju, da je posameznik vanjo privolil, ne dovoljuje. Pooblaščenec torej meni, da upravnik večstanovanjske hiše brez pisne privolitve vsakega posameznika ne sme javno objavljati imen in priimkov lastnikov stanovanj, ki so dolžniki iz naslova stroškov obratovanja in upravljanja večstanovanjske zgradbe, saj nima zakonske podlage ne v ZVOP-1 in ne v SZ-
14. Pogojno pa bi podatke o lastnikih, ki ne plačujejo različnih stroškov, pod pogojem, da gre za skupna odjemna mesta ali skupni fond za upravljanje, upravnik kljub vsemu posredoval ostalim lastnikom. V tem primeru namreč prevlada legitimni interes etažnih lastnikov, da vedo, ali so obračuni pravilni in so seznanjeni z lastnim deležem stroškov. Navedeni podatki se smejo, po mnenju Pooblaščenca, etažnim lastnikom posredovati samo na način, ki onemogoča, da bi se z njimi seznanile tudi tretje osebe. Pooblaščenec kot neprimerno ponovno izpostavlja objavo takih podatkov na oglasni deski in meni, da je etažne lastnike mogoče obveščati tudi posamezno. SklepnoObveščanje, ki ga zaradi razjasnitve vseh pogledov, ki se porajajo v zvezi z vašim vprašanjem, bi bilo možno zgolj s pisno privolitvijo dolžnika, ali z obstojem takega dogovora v pogodbi o medsebojnih odnosih, pa še to s posamičnim obveščanjem ostalih etažnih lastnikov z zaprtimi pisemskimi ovojnicami v njihove poštne predalčnike in ne z javnim izobešanjem različnih seznamov stanovalcev na oglasni deski. Izjemoma pa bi bilo, na zgoraj opisani način, obveščanje o dolžnikih dopustno, v kolikor v večstanovanjski stavbi obstajajo skupna odjemna mesta in bi zaradi neplačila posameznega lastnika, škodo trpeli vsi etažni lastniki. Povedano pomeni, da v primeru, ko posamezen stanovalec ne plačuje stroškov za ogrevanje in se posledično njegovi stroški prevalijo na druge stanovalce, ti imajo pravico zahtevati, da jih upravnik obvesti o dolžnikih, saj slednji posegajo v njihov pravni interes in jim povzročajo škodo. Na tem mestu Pooblaščenec ponovno opozarja na dolžnost upravnika, da etažne lastnike obvešča posamezno, na predhodno že opisani način.Lep pozdrav,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026