Osebni podatki pošiljatelja telegrama - IPRS

Osebni podatki pošiljatelja telegrama + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.05.2007 Številka: 0712-435/2007/2 Kategorije:Telekomunikacije in pošta, Upravne enote --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta, Upravne enote Spoštovani,Prejeli smo vaš dopis z dne 19.04.
3. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
6. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05 v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas, ali je pošta upravičena zbirati osebne podatke, ki jih posameznik ne želi dati in ali v takem primeru lahko zavrnejo sprejetje telegrama, ali so uslužbenci na upravnih enotah zadolženi za postavljanje vprašanj o tem, zakaj potrebujete določeno listino, ki jo dvigate na upravni enoti (npr. rojstni list). Naj uvodoma pojasnimo, da Informacijski pooblaščenec ni pristojen za nadzor nad pravili dela poštnih uslužbencev in pogojih za opravljanje poštnih storitev kot tudi ne za pravila, ki jih morajo pri svojem delu, sprejemu vloge spoštovati uslužbenci na upravnih enotah. Prvo vprašanje, ki nam ga postavljate, se splošno nanaša na pogoje, ki jih imajo pošte določene, da lahko opravljajo svoje delo. Pri tem seveda z vnaprej določenim namenom nastajajo tudi zbirke osebnih podatkov, ki jih morajo pošte voditi, obdelovati in varovati v skladu z določbami ZVOP-
7. Zakon o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 42/02, 37/04 in 102/04, v nadaljevanju ZPS) v tretjem poglavju določa pravila glede vročanja poštnih pošiljk.
8. člen ZPS določa, da se poštne pošiljke vročajo najprej osebno naslovniku ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk ali odraslemu članu gospodinjstva ali z vložitvijo v hišni predalčnik ali izpostavljeni predalčnik ali poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev ali tako kot se dogovorita uporabnik in izvajalec poštnih storitev, v kolikor to ni mogoče, pa neposredno v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev. Priporočene in vrednostne poštne pošiljke (med katere sodi tudi telegram, zlasti v kolikor mu je npr. priloženo darilo) ter poštne pošiljke s potrdilom se vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se priporočena in vrednostna pošiljka ter poštna pošiljka s potrdilom vroči enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk. Če teh poštnih pošiljk ni mogoče vročiti navedenim osebam, pusti vročevalec v hišnem predalčniku ali izpostavljenem predalčniku obvestilo, v katerem navede mesto prevzema in rok, v katerem se lahko poštno pošiljko prevzame. Če naslovnik poštne pošiljke ne prevzame v roku, določenem v sporočilu iz prejšnjega odstavka, se poštna pošiljka vrne pošiljatelju.Če naslovnik ali osebe iz drugega odstavka tega člena priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštne pošiljke s potrdilom nočejo sprejeti, napiše vročevalec na poštno pošiljko ali vročilnico datum in razlog odklonitve sprejema in poštno pošiljko vrne pošiljatelju. Če poštne pošiljke ni mogoče vročiti naslovniku, niti se ne da ugotoviti pošiljatelja, izvajalec poštnih storitev na poštni pošiljki o tem napravi uradni zaznamek in jo shrani za 1 leto od dneva zaznambe. Po poteku navedenega roka se takšno poštno pošiljko zaprto komisijsko uniči.Iz navedenega tako izhaja, da je namen zbiranja osebnih podatkov izkazan v seznanitvi z osebo (pošiljateljem), ki se ji v primeru neuspele vročitve pošiljka vrne. Določba tako ščiti tako pošto kot pošiljatelja, kateremu se v primeru neuspele vročitve pošiljka, skupaj z eventualno priloženim darilom ali drugo vrednostjo, vrne. Podlago za zbiranje osebnih podatkov torej pošta ima. Pooblaščenec pa ni pristojen spuščati se v presojo, ali pošta lahko tudi zavrne storitev v tistih primerih, ko ji pošiljatelj svojih osebnih podatkov ne želi posredovati. V kolikor pa ocenjujete, da je v vašem primeru poštni uslužbenec neustrezno opravljal svoje delo ali vam je (zaradi neposredovanja vaših osebnih podatkov) onemogočena uporaba poštnih storitev, se lahko obrnete na pristojni Inšpektorat za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in pošto, Kotnikova 28, Ljubljana. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb ZPS ter na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov namreč po ZPS izvajajo inšpektorji, pristojni za pošto.Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa opravljajo nadzor nad določbami ZPS, ki se nanašajo na izvajanje in kakovost univerzalne poštne storitve, na dostop do javnega poštnega omrežja, na splošne pogoje in na oblikovanje cen izvajalca univerzalne poštne storitve, na prepoved subvencioniranja in na vodenje računovodstva izvajalcev univerzalnih poštnih storitev ter nadzor nad izvajanjem vseh posamičnih aktov, ki jih izdaja Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) v okviru svojih pristojnosti, pooblaščene osebe agencije.Naloge nadzora iz prejšnjega odstavka, ki je v pristojnosti APEK, opravljajo osebe, ki so zaposlene na agenciji in jih minister pooblasti za opravljanje teh nalog (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene osebe agencije). Pooblaščene osebe agencije samostojno opravljajo naloge nadzora po tem zakonu, vodijo upravni postopek ter izdajajo odločbe in sklepe v upravnem postopku.V drugem delu vašega vprašanja pa ne gre za vsebine iz pristojnosti Informacijskega pooblaščenca. Nadzor nad izvajanjem zakona in podzakonskih predpisov, ki urejajo upravne postopke, opravlja upravna inšpekcija. Pooblastila upravne inšpekcije pri opravljanju nadzora pa Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02, v nadaljevanju ZDU).
9. člen ZDU določa, da ministrstvo, pristojno za upravo, opravlja v upravnih organih in pri nosilcih javnih pooblastil nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju ter v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju v obsegu, v katerem ti predpisi zavezujejo samoupravne lokalne skupnosti. Nadzorstvo opravljajo upravni inšpektorji. Za nadzorstvo se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor. Informacijski pooblaščenec predlaga, da se za odgovor na vprašanje (ali so uslužbenci na upravnih enotah zadolženi za postavljanje vprašanj o tem, zakaj potrebujete določeno listino, ki jo dvigate na upravni enoti - npr. rojstni list) obrnete na Ministrstvo za javno upravo oz. na Upravno inšpekcijo, ki deluje v okviru tega ministrstva. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026