← Slovenija

Osebni podatki policistov - IPRS

Osebni podatki policistov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.05.2007 Številka: 0712-433/2007/2 Kategorije:Policijski postopki --> Kategorije: Policijski postopki Spoštovani,prejeli smo vaš dopis, v katerem nam pojasnjujete, da so se dne 18.4.2007 na stanovanju staršev vaše izvenzakonske partnerice oglasili trije policisti zaradi domnevnega motenja javnega redu. Navajate, da starši vaše partnerice niso zahtevali imen policistov, zato so naknadno poklicali na policijsko postajo ________ (od koder so prihajali) ter vprašali za njihova imena oziroma identifikacijske številke. Na policijski postaji so jim odgovorili, da podatka ne morejo posredovati, »ker tega nimajo zapisano«, čeprav so navedli, da imajo v računalniškem sistemu zapisano, da je bil opravljen »obisk«. Prosite nas za odgovor, ali lahko starši vaše partnerice zahtevajo podatek, kateri policisti (njihove identifikacijske številke) so opravili »obisk« in na kakšni pravni podlagi. V primeru, da bi bil odgovor na zastavljeno vprašanje negativen, vas zanima, ali lahko zahtevajo vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na »obisk« (npr. na podlagi vzorca zahtevka, ki se nahaja na spletnih straneh Informacijskega pooblaščenca)?Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in 113/2005, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi
  6. člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
  7. členu Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006). Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
  8. odstavek
  9. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov.Ad1) Osebni podatek je v skladu s
  10. točko
  11. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
  12. točko
  13. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
  14. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  15. členu ZVOP-
  16. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi Policija, pa določa
  17. člen ZVOP-1: »osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika«. Zakon, na katerega napotuje ZVOP-1 v
  18. členu, je v obravnavanem primeru Zakon o policiji (Ur.l. RS, št. 107/2006, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPol-UPB6), ki je v odnosu do ZVOP-1 specialni zakon. Ta v členih od
  19. do
  20. ureja posamezne vidike varstva osebnih podatkov.Tako
  21. člen ZPol-UPB6 med drugim določa, da policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog ter, da pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz obstoječih zbirk podatkov policisti niso dolžni o tem obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.Policija na podlagi
  22. člena upravlja zbirke osebnih podatkov, ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti. V zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija vodi in vzdržuje:
  23. evidenco kaznivih dejanj;
  24. evidenco kršiteljev in prekrškov;
  25. evidenco iskanih oseb;
  26. evidenco identifikacij;
  27. (črtana);
  28. evidenco operativnih informacij;
  29. evidenco oseb, zoper katere so bili izvedeni prikriti preiskovalni ukrepi iz zakona, ki ureja kazenski postopek;
  30. evidenco DNK preiskav;
  31. evidenco dogodkov;
  32. evidenco pridržanih in zadržanih oseb;
  33. evidenco varnostno preverjenih oseb;
  34. evidenco pritožb;
  35. evidenco uporabe prisilnih sredstev;
  36. evidenco daktiloskopiranih oseb;
  37. evidenco fotografiranih oseb;
  38. evidenco iskanih in najdenih predmetov;
  39. evidenco usmerjenega zbiranja obvestil na področju terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala;
  40. evidenco vstopov in gibanja oseb v varovanih objektih policije in na območju okolišev teh objektov;
  41. evidenco izdanih odredb za prepoved približevanja;
  42. evidenco prikritih evidentiranj in namenskih kontrol.Nadalje ZPol-UPB6 v
  43. členu določa, da evidence iz
  44. člena vsebujejo osebne podatke: osebno ime; rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj); EMŠO; spol; naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča; državljanstvo. Poleg skupnih podatkov
  45. člen še določa, da posamezne evidence vsebujejo še različne dodatne podatke. Za obravnavani primer prideta najverjetneje v poštev: - evidenca kršiteljev in prekrškov: poklic in zaposlitev storilca, za odgovorno osebo pravne osebe delovno mesto, ki ga zaseda, osebne podatke oškodovancev ter podatke o prekršku (vrsta, kraj, čas, način storitve, motiv, udeleženci in škoda); - evidenca dogodkov: podatke o dogodku (vrsta, kraj, čas, udeleženci, škoda in druge okoliščine).Ključni za vaš primer sta
  46. in
  47. alineja
  48. člena ZPol-UPB6, ki opredeljuje, da ima posameznik pravico do vpogleda v svoje podatke v evidencah: - iz 3., 4., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 15., 16.,
  49. in
  50. točke
  51. člena takoj po vzpostavitvi evidence; - iz
  52. in
  53. točke
  54. člena po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona.Pravica do vpogleda v lastne osebne podatke je ustavno zagotovljena vsakemu posamezniku s
  55. odstavkom
  56. čl. Ustave Republike Slovenije. Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je nadalje konkretizirana v ZVOP-1, in sicer v
  57. členu, ki določa, da je upravljavec osebnih podatkov dolžan posamezniku na njegovo zahtevo: omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj; posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem. Prav tako mora upravljavec osebnih podatkov v skladu z
  58. členom ZVOP-1 na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom.V vašem primeru je zaradi specifike upravljavca (policija) ključna določba
  59. člena ZVOP-1, ki določa, da je pravice posameznika do seznanitve in do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora po ZVOP-1, mogoče z zakonom izjemoma omejiti. Takšne omejitve se lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev. V konkretnem primeru je pravico posameznika do seznanitve mogoče omejiti na podlagi ZPol-UPB6.Ker ZPol nima podrobnejših določb o načinu uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, se glede podrobnosti v zvezi s postopkom seznanitve uporabljajo določbe
  60. člena ZVOP-
  61. Le-ta določa, da postopek temelji na zahtevi posameznika, ki jo vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov, pri čemer je upravljavec vezan na to zahtevo in mora posamezniku omogočiti takšno vrsto seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, kot jo ta zahteva. Posameznik mora torej v zahtevi natančno opredeliti, kakšno vrsto seznanitve zahteva, pri čemer ima na razpolago vrste seznanitev, navedene v
  62. členu ZVOP-1.Ad2) Informacijski pooblaščenec vam je navedel pravno podlago za vpogled v evidence, ki jih vodi policija. Pri tem gre za vpogled le v tiste evidence, ki vsebujejo vaše osebne podatke, torej za vpogled v lastne osebne podatke. Glede na opis dogodka in glede na informacije, ki jih je Informacijski pooblaščenec pridobil v pogovoru s predstavniki policije, Informacijski pooblaščenec predvideva, da v vašem primeru ni šlo za dogodek oz. prekršek, zaradi katerega bi policisti zoper vas uvedli postopek. V takšnem primeru vaših osebnih podatkov policisti niso vnesli v nobeno izmed evidenc, naštetih v
  63. členu. Zato vpogled v lastne osebne podatke, kot ga določa ZVOP-1, najbrž ne pride v poštev. Če pa je bil zoper vas uveden postopek, kar vam bodo povedali na policijski postaji, s katere sta bila policista, ki sta vas obiskala, potem vam glede zgoraj navedene pravice do seznanitve svetujemo, da na policijsko postajo naslovite dopis in zahtevate vpogled, prepis, kopiranje in izpis vseh osebnih podatkov, ki se nanašajo na vas in jih policija vodi v svojih zbirkah osebnih podatkov. Seveda je pri tem potrebno upoštevati
  64. člen ZPol-UPB
  65. Informacijski pooblaščenec je pregledal tudi Pravilnik o policijskih pooblastilih (Ur. l. RS, št. 40/2006), ki v
  66. členu določa, da policist osebi, zoper katero je izvajal pooblastila, na njeno zahtevo na kraju pove svojo identifikacijsko številko ali ime in priimek ter policijsko enoto. V
  67. členu je nadalje določeno, da mora policist izvedbo pooblastila navesti v poročilu o opravljenem delu, če poročila ne piše, pa v uradnem zaznamku, razen če zakon ali ta pravilnik ne predpisujeta drugačne oblike dokumentiranja. Glede na navedeno določbo je možno, da policista o dogodku oz. »obisku pri vas« nista sestavila poročila ali da je »obisk« zabeležen brez kakršnih koli osebnih podatkov. Če ne gre za obdelavo osebnih podatkov, potem se ne uporabljajo določbe ZVOP-1 in Informacijski pooblaščenec ne more posredovati. Informacijski pooblaščenec v zaključku omenja še eno možnost. Policisti so glede na
  68. člen Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 32/2006, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZJU-UPB2) javni uslužbenci. Glede na
  69. odstavek
  70. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) so informacije javnega značaja, torej prosto dostopne vsem fizičnim in pravnim osebam, vsi podatki o porabi javnih sredstev ali podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Tako lahko vsakdo na podlagi
  71. člena ZDIJZ zaprosi organ za informacije, za katere meni, da sodijo med informacije javnega značaja. Pristojnost odločati o dostopu do informacij javnega značaja ima le uradna oseba, ki jo imenuje predstojnik organa na podlagi
  72. člena ZDIJZ. Uradna oseba nosi odgovornost za presojo, kaj v dokumentu (npr. poročilo o delu policistov) recimo je javna informacija, voditi mora evidenco posredovanih dokumentov itd. Informacijski pooblaščenec je v postopkih, ki se vodijo po določbah ZDIJZ pritožbeni (drugostopenjski) organ, zato ni pristojen za razlago določb tega zakona. Pristojnost svetovanja ima po določbi
  73. člena ZDIJZ, Ministrstvo za javno upravo.Upamo, da smo vam odgovorili na vprašanje. Konkretnega odgovora vam namreč ne moremo dati, saj o dogodku nimamo dovolj informacij. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.