Osebni podatki potrebni za označevanje stanovanj v okviru popisa nepremičnin - IPRS

Osebni podatki potrebni za označevanje stanovanj v okviru popisa nepremičnin + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.12.2006 Številka: 0712-447/2006/2 Kategorije:GURS, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, GURS Spoštovani,dne 06.12.2006 smo prejeli vaše vprašanje glede morebitnega napeljevanja na kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov s strani GURS. V opisu vašega primera med drugim navajate, da ste lastnik stanovanja, ki se nahaja v manjši vrstni hiši in ki po stanovanjskem zakonu nima upravnika. Ko ste od GURS –a želeli pridobiti nalepko za označitev vašega stanovanja v skladu z Uredbo o označevanju stanovanj in poslovnih prostorov (Ur.l. RS, št. 63/2006) so vam sporočili, da vam nalepke ne morejo izdati, ker celotna stavba, v kateri se nahaja vaše stanovanje, ni vpisana v kataster stavb. V zvezi s tem so vam posredovali obrazec za vpis v kataster stavb ter vam sporočili, da vam ne morejo izdati nalepk le za posamezno stanovanje, da pa lahko, kot lastnik posameznega stanovanja v večstanovanjski stavbi, prevzamete odgovornost za označitev vseh stanovanj oz. poslovnih prostorov v stavbi. Navedeno se vam zdi sporno z vidika varovanja osebnih podatkov, saj je v predmetni obrazec treba vpisati tudi podatek o EMŠO ter podatek o lastniku stanovanja. Menite, da v imenu GURS niste dolžni od drugih državljanov zbirati teh podatkov in da vam jih ti tudi niso dolžni posredovati. Prosite nas, da ocenimo zadevo s stališča zakona o varstvu osebnih podatkov ter vas o ukrepih obvestimo.V zvezi z vašim vprašanjem vam Informacijski pooblaščenec v nadaljevanju, na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005), posreduje neobvezujoče mnenje:ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo v
6. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) zagotovljenega varstva osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (
7. čl. ZVOP-1). Po
8. tč.
9. odst.
10. čl. ZVOP-1 je upravljavec osebnih podatkov fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Upoštevaje
11. tč.
12. čl. ZVOP-1 je obdelava osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago…Iz
13. člena ZVOP-1, ki je splošne narave, izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. V
14. členu ZVOP-1 je podrobneje urejena pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju ter določene izjeme od splošnih pravnih podlag.
15. člen ZVOP-1 tako določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spada tudi GURS) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V javnem sektorju se lahko obdelujejo tudi osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ne glede na to pa se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se lahko obdelujejo, pa ne določa samo ZVOP-1, ampak tudi specialni zakoni. V zvezi z vašim vprašanjem, ki se nanaša na vpis stavbe oz. stanovanja v kataster stavb, Pooblaščenec pojasnjuje, da to področje ureja Zakon o evidentiranju nepremičnin (Ur.l. RS, št. 47/2006, v nadaljevanju ZEN). Upoštevaje
16. čl. ZEN je kataster stavb evidenca o stavbah in delih stavb, ki jo vodi geodetska uprava. Po
17. čl. ZEN se v tej evidenci vodijo naslednji podatki: identifikacijska oznaka, lastnik, upravljavec, lega in oblika, površina, dejanska raba, številka stanovanja in poslovnega prostora. V katastru stavb se vodijo tudi podatki o povezavi z registrom prostorskih enot, zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo. Iz
18. člena ZEN obenem izhaja, da se identifikacijska oznaka dela stavbe (npr. stanovanja) določi v okviru posamezne stavbe in sicer v povezavi s številko stavbe. Iz navedenega sledi, da se ne more določiti identifikacijska številka posameznega stanovanja, če stavba ni vpisana v kataster stavb. Po
19. členu ZEN lahko vloži zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb med drugim tudi lastnik dela stavbe, iz česar izhaja, da se vpis v kataster stavb izvaja na zahtevo stranke in ne po uradni dolžnosti. Upoštevaje
20. člen ZEN geodetska uprava zavrne zahtevo za vpis v kataster stavb, če predloženi podatki ne omogočajo vpisa stavbe v kataster stavb, ker so nepopolni. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da obdelava osebnih podatkov s strani Geodetske uprave v obravnavanem primeru ni v neskladju z ZVOP-1, ker obdelavo in vrsto osebnih podatkov, ki se obdelujejo, določa zaklon, to je ZEN. V konkretnem primeru ne gre za napeljevanje na kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov, saj
21. čl. ZEN jasno določa, da lahko vloži zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb tudi lastnik dela stavbe. Glede na to, da se stavba v kataster stavb lahko vpiše samo kot celota, boste z ostalimi etažnimi lastniki v tej stavbi morali skleniti dogovor o tem, na kakšen način bo potekal postopek za vpis ter kdo bo vložil skupno zahtevo. Obveznost medsebojnega dogovora etažnih lastnikov namreč izhaja tudi iz
22. čl. Stvarnopravnega zakonika (Ur.l. RS, št. 87/2002), po kateri so etažni lastniki v večstanovanjski stavbi dolžni skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero se med drugim dogovorijo tudi, kdo jih zastopa v pravnem prometu. V upanju, da ste dobili odgovor na vaše vprašanje, vas vljudno pozdravljam.S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026