Osebni podatki priče v kazenskem postopku na sodišču + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.07.2015 Številka: 0712-1/2015/1832 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vašo elektronsko pošto, v kateri navajate, da na sodišču v kazenskem postopku nastopate kot priča in pričate zoper obdolženca. Obdolženec prejme zapisnik, v katerem so vaši osebni podatki (ime in priimek, rojstni datum in naslov). Sprašujete nas, ali gre v opisanem primeru za kršitev varstva osebnih podatkov. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
- člen Zakona o kazenskem postopku v petem odstavku določa, da ima obdolženec pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete.
- člen Zakona o kazenskem postopku v tretjem odstavku določa, da je treba pričo na začetku zaslišanja med drugim vprašati za osebne podatke, in sicer: ime in priimek, poklic, prebivališče, rojstni kraj, starost in njeno razmerje do obdolženca in oškodovanca.IP na podlagi navedenih pravnih podlag pojasnjuje, da sodišče v primeru, ki ste ga opisali v vašem elektronskem sporočilu, ni kršilo določb ZVOP-1, saj zgoraj navedeni pravni podlagi zadostita pogojem, ki jih za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (sodišče) v
- členu določa ZVOP-1.Obrazložitev:Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada sodišče, ki vodi konkretni kazenski postopek, določa
- člen ZVOP-
- V prvem odstavku
- člena je tako določeno, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Področni zakon konkretno za primer, ki ga navajate, pa je Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14, v nadaljevanju ZKP). Pravice (pa tudi dolžnosti) prič urejajo
- do 244.a člen ZKP, ki jasno opredeljujejo varovanje pravic prič, med drugim tudi z vidika varstva osebnih podatkov in zasebnosti. Vidik zaslišanja, ki se vam zdi sporen, podrobneje opredeljuje
- člen v tretjem odstavku, ki določa, da je treba pričo na začetku zaslišanja med drugim vprašati za osebne podatke, in sicer: ime in priimek, poklic, prebivališče, rojstni kraj, starost in njeno razmerje do obdolženca in oškodovanca. Hkrati ZKP v 240.a členu jasno določa tudi varstvo osebnih podatkov prič. Tako lahko sodišče za zaščito določene priče ali njenega bližnjega odredi enega ali več zaščitnih ukrepov kot so: izbris vseh ali posameznih podatkov iz
- člena iz kazenskega spisa; označitev vseh ali nekaterih izmed teh osebnih podatkov za uradno tajnost; odredba obdolžencu, zagovorniku, oškodovancu, ali njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, da morajo ohraniti v tajnosti posamezna dejstva ali podatke; določitev psevdonima priči; zaslišanje s pomočjo tehničnih sredstev (zaščitna stena, naprava za popačenje glasu, prenos zvoka iz posebnega prostora in podobna tehnična zaščitna sredstva). Zaščitne ukrepe s pisnim sklepom odredi preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca, priče, oškodovanca, obdolženca, njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev ali po uradni dolžnosti. Sklep ne sme vsebovati podatkov, ki bi lahko privedli do razkritja podatkov, ki so predmet zaščitnega ukrepa. Sklep o uporabi zaščitnih ukrepov, s katerimi se identiteta priče obdolžencu in njegovemu zagovorniku v celoti prikrije (anonimna priča), lahko preiskovalni sodnik izda, če oceni: da obstaja resna nevarnost za življenje ali telo priče, življenje ali telo njenega bližnjega sorodnika ali oseb, ki jih za zaščito predlaga priča, da je izpovedba priče pomembna za kazenski postopek, da priča izkazuje zadostno stopnjo verodostojnosti in da interes pravičnosti in uspešne izvedbe kazenskega postopka pretehtata nad interesom obrambe, da se seznani z identiteto priče. Pri tem ZKP v 141.a členu opredeljuje tudi možnost vključitve prič v program za zaščito. Med zaslišanjem priče, glede katere so odrejeni ukrepi za zaščito ali glede katere so odrejeni ukrepi v programu zaščite po 141.a členu, preiskovalni sodnik prepove vsa vprašanja, pri katerih bi lahko odgovori nanje razkrili zaščitene podatke. IP pojasnjuje, da ZKP ureja tudi vprašanje pravice do vpogleda v kazenski spis. V skladu s
- členom ZKP se vsakemu, ki ima upravičen interes, sme dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov. Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Če so spisi pri državnem tožilcu, dovoljuje pregled in prepis državni tožilec. Pomembno je, da se sme pregled in prepis posameznih kazenskih spisov odreči, če to narekujejo posebni razlogi obrambe ali varnosti države ali če je bila javnost izključena z glavne obravnave. Načeloma ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico pregledati in prepisati posamezen kazenski spis. Peti odstavek istega člena pa določa, da ima obdolženec pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete. Pri odločanju o omejitvi te pravice je potrebno zmeraj upoštevati posebne razloge obrambe, varnost države ali izključenost javnosti z glavne obravnave. Ob tem pa so v skladu z določil 240.a člena ZKP in drugimi predpisi glede zaščite prič določeni podatki že v osnovi izvzeti iz spisa. IP na podlagi navedenih pravnih podlag meni, da je v skladu s splošnim načelom sorazmernosti in soobstoja različnih pravic za varovanje osebnih podatkov v okviru kazenskih postopkov zakonsko ustrezno poskrbljeno. Vsekakor pa IP ob tem dopušča, da bi se lahko v prihodnosti z napredkom tehnologije pokazale nove tehnične možnosti za dodatno izboljšavo izvedbe kazenskega postopka z vidika varovanja osebnih podatkov, pri čemer pa v vsakem primeru to ne bo in ne sme izključiti varovanja soobstoja različnih človekovih pravic vsakega posameznika.V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.Prijazen pozdrav,Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravil: Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026