← Slovenija

Osebni podatki pri sklepanju najemne pogodbe - IPRS

Osebni podatki pri sklepanju najemne pogodbe + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.07.2016 Številka: 0712-1/2016/1572 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vašo elektronsko pošto, v kateri navajate, da se je v Sloveniji pri najemu stanovanj, kjer sta obe pogodbeni stranki fizični osebi, uveljavila praksa z zahtevo po dokazovanju gmotnega stanja najemnika. Najemodajalec od najemnika pred podpisom pogodbe, ali že ob ogledu stanovanja, zahteva plačilne liste ali bančne izpiske. S tem naj bi najemnik dokazal zmožnost plačevanja najemnine in stroškov. Zanimalo vas je, ali najemodajalec sploh ima pravico takega pogojevanja in ali pri tem ne gre za kršitev človekovih pravic zaradi diskriminacije na podlagi gmotnega stanja. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  4. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pojasnjujemo še, da smo vam želeli podati hiter odgovor, zato smo vas preko elektronske pošte pozivali, da nas lahko tudi pokličete, vendar vašega odziva ni bilo. Obrazložitev: Osebni podatek je v skladu s
  5. točko
  6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
  7. točko
  8. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  9. členu ZVOP-
  10. Ta v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, drugi odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tiste osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
  11. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju navaja
  12. člen ZVOP-
  13. Po določbi prvega odstavka
  14. člena ZVOP-1 se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno, se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (drugi odstavek
  15. člena). Ne glede na prvi odstavek
  16. člena ZVOP-1 se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (tretji odstavek
  17. člena). Čeprav v konkretnem primeru sklepata najemno pogodbo dve fizični osebi, ki, glede na vaše navedbe, ne opravljata nobene dejavnosti, IP meni, da se kljub temu upoštevajo pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, saj gre za sklepanje najemne pogodbe, ki jo mora najemodajalec v skladu z zakonom tudi registrirati (FURS). IP vam, glede na zgoraj navedeni
  18. člen ZVOP-1, pojasnjuje, da najemodajalec, po mnenju IP, ne ravna v nasprotju z ZVOP-
  19. Osebni podatki, ki jih zahteva, niso v nesorazmerju z namenom zbiranja (
  20. člen ZVOP-1). Najemodajalec varuje svoje »poslovne« interese in skladno s tem določa pogoje najema stanovanja (ali ima najemnik dovolj sredstev za plačevanje najemnine, ali je kadilec in podobno – to vse so osebni podatki, ki so lahko v zvezi z najemno pogodbo). IP v zaključku poudarja, da je sklenitev najemne pogodbe prostovoljna in da se izvrši na podlagi osebne privolitve posameznika, ki pogoje, ki jih postavi najemodajalec sprejme ali, če se z njimi ne strinja, zavrne, vendar s tem posledično pristane seveda na to, da se najemna pogodba pač ne sklene.V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.