Osebni podatki pri vlogi za porodniški dopust - IPRS

Osebni podatki pri vlogi za porodniški dopust + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.12.2017 Številka: 0712-1/2017/2362 Kategorije:Občutljivi OP, Postopki na centrih za socialno delo, Upravni postopki --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo, Upravni postopki, Občutljivi OP Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem navajate, da ste na CSD oddali vlogo za porodniški dopust in porodniško nadomestilo. Kot obvezno prilogo morate predložiti potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda, in sicer fotokopijo
3. strani materinske knjižice, na kateri pa so zelo občutljivi osebni podatki (zaporedna nosečnost, dosedanji porodi, splavi, telesna teža, višina, zadnji PAP, podatki o kajenju, hospitalizacijah, bolniškem staležu) in med drugim tudi PDP in popravljeni PDP. CSD vseh teh podatkov ne potrebuje, ni pa na tej strani imena in priimka, torej bi lahko kopirali katerokoli materinsko knjižico. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. točke
5. odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov opredeljuje ZVOP-1 kot temeljni in sistemski predpis s področja varstva osebnih podatkov v
8. členu, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo (posredujejo, sporočajo, razkrivajo, zbirajo, uporabljajo ipd.) le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodijo tudi centri za socialno delo) določa
9. člen ZVOP-
10. Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju je dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Pravico do materinskega dopusta ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15, v nadaljevanju: ZSDP-1), ki v drugem odstavku
11. člena določa, da mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog ali ginekologinja (v nadaljnjem besedilu: ginekolog). Natančnejši pogoji in postopek za uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov pa so določeni v Pravilniku o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (Uradni list RS, št. 89/14). Na podlagi
12. člena tega pravilnika mati uveljavlja pravico do materinskega dopusta največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, informacijo o predvidenem datumu poroda dobi pri osebnem ginekologu. Mati mora torej sama zagotoviti podatek o predvidenem datumu poroda, podatek pridobi pri osebnem ginekologu, oblika oziroma način pridobitve/zagotovitve podatka pa ni izrecno določen. To pomeni, da lahko mati zagotovi podatek o predvidenem datumu poroda na katerikoli listini, pomembno je le, da jo izda njen ginekolog – npr. z zapisi v materinski knjižici ali z izdajo zdravniškega potrdila. CSD samostojno odloča o tem, katero listino bo štel kot primeren dokaz o predvidenem datumu poroda, vendar pa je pri tem omejen glede vrste in količine osebnih podatkov, ki jih na tak način pridobi. Pri obdelavi osebnih podatkov mora namreč ravnati v skladu z načelom sorazmernosti, ki je opredeljeno v
13. členu ZVOP-1 in ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. To pomeni, da je v primeru zahteve po predložitvi materinske knjižice (namesto zdravniškega potrdila) CSD upravičen le do identifikacijskih osebnih podatkov matere in podatka o predvidenem datumu poroda, ne pa tudi do vrste drugih osebnih podatkov, ki se v knjižici oz. na
14. strani le-te nahajajo. Za seznanitev in nadaljnjo obdelavo teh osebnih podatkov namreč ne obstaja zakonska podlaga. Zato lahko v primeru kopiranja materinske knjižice prekrijete tiste osebne podatke, od katerih ni odvisna odločitev o pravici do porodniškega dopusta. IP ponovno poudarja, da je navedeno mnenje neobvezno, oblikovano glede na razpoložljive informacije, o ustreznosti seznanitve z lastnimi posebnimi podatki pa lahko presoja le v okviru inšpekcijskega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera. Na koncu IP le še izpostavlja, da Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
15. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bo »nasledila« ZVOP-1, vsebuje določbe o dopustnih pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov v členu 6, ki v točki