← Slovenija

Osebni podatki pridobljeni na podlagi psihološkega testiranja - IPRS

Osebni podatki pridobljeni na podlagi psihološkega testiranja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.02.2007 Številka: 0712-209/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,v e-sporočilu z dne 19.2.2007, naslovljenem Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju: Pooblaščenec) navajate, da vas zanima predvsem zakon o varstvu osebnih podatkov v zvezi s psihološkim testiranjem. Iz zakona je namreč razvidno, da morajo biti vse informacije, ki se nanašajo na določenega posameznika, na vpogled le-temu. Sprašujete nas:Ad1) Ali sme v rezultate psihološkega testiranja imeti vpogled le pooblaščena oseba - to je psiholog? Ali so torej ti rezultati tretirani drugače? Ad2) Koliko se ti rezultati nanašajo na katalog in registracijo zbirke osebnih podatkov? Informacijski pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po
  3. členu Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju: ZInfP), preučil vašo zadevo in vam, na podlagi
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1), posreduje neobvezno mnenje. Ad1) Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
  6. členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Ta krovni zakon je ZVOP-
  7. Nadalje Ustava Republike Slovenije v tretjem odstavku
  8. člena določa, da ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Omenjeni zakon v
  9. členu ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V zvezi s tem mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo med drugim:
  10. omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov;
  11. potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje;
  12. posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj;
  13. posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen;
  14. dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave;
  15. dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem;
  16. pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov, ki se nanašajo na posameznika, ki zahteva seznanitev s svojimi osebnimi podatki, ne more nadomestiti listine ali potrdila po predpisih o upravnem ali drugem postopku, kar se označi na izpisu. Določba
  17. člena ZVOP-1 je torej izpeljana iz tretjega odstavka
  18. člena Ustave Republike Slovenije in pomeni izraz pravice do informacijske samoodločbe, katere namen je zagotoviti transparentnost obdelave osebnih podatkov, s tem pa dobroverno in pošteno obdelavo osebnih podatkov. Tako se uresničuje tudi temeljno načelo ZVOP-1, zapisano v
  19. členu, in sicer načelo zakonitosti in poštenosti.Postopek seznanitve z osebnimi podatki je urejen v
  20. členu ZVOP-1 in določa, da se zahteva iz
  21. člena tega zakona vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1 pa enkrat na mesec. V nadaljevanju isti člen določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku omogočiti vpogled, prepis in kopiranje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. Zakon nadalje določa, da mora izpis iz tretje točke
  22. člena (glej zgoraj) upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. Ob tem zakon določa tudi, da če upravljavec ne ravna v skladu z drugim in tretjim odstavkom, se šteje, da je zahteva zavrnjena. Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz
  23. člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov.V primeru, da vam upravljavec seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po
  24. členu ne omogoči, imate pravico vložiti pritožbo pri Pooblaščencu po določbi
  25. člena ZInfP. Po tem pa je po
  26. členu ZVOP-1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem.Rezultati psihološkega testiranja so del osebnega kartona (npr. kadrovske mape ali zbirke prijavljenih kandidatov na delovno mesto…), ki predstavlja zbirko osebnih podatkov, ki se nanaša na posameznika. Delodajalec, ki je delavca oz. kandidata poslal na testiranje, predstavlja upravljavca osebnih podatkov v smislu
  27. točke
  28. člena ZVOP-1 (upravljavec osebnih podatkov je fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave). Na podlagi navedenega vam svetujemo, da vložite pisno ali ustno zahtevo na podlagi
  29. člena v povezavi z
  30. členom ZVOP-1 na upravljavca osebnih podatkov. V primeru, da bo vaša zahteva zavrnjena, pa vložite pritožbo na Pooblaščenca, ki bo šele v tej fazi pristojen, da v skladu z
  31. členom ZInfP, o zadevi odloči.Ad2) Drugo vprašanje se po mnenju Pooblaščenca nanaša na dopustnost psihološkega testiranja in obdelavo le-teh podatkov.Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  32. členu ZVOP-
  33. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 v
  34. členu določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. V javnem sektorju se lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Izjemoma se lahko obdelujejo tudi tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajoGlede obdelave osebnih podatkov v zasebnem sektorju ZVOP-1 (
  35. člen) določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno, se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. V zasebnem sektorju se lahko obdelujejo osebni podatki tudi, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Ob tem velja opozoriti na načelo sorazmernosti (
  36. člen ZVOP-1), ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Kar pomeni, da lahko delodajalec od kandidata za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ali od delavca zahteva in obdeluje le podatke, ki so v neposredni zvezi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi ali z delovnim razmerjem. Navedeno izhaja tudi iz
  37. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006; v nadaljevanju: ZDR), ki določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebna privolitev posameznika je v skladu s
  38. točko
  39. člena ZVOP-1 prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu; osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. Ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika je definirana v
  40. točki
  41. člena ZVOP-1 kot ustna ali s telekomunikacijskim ali drugim ustreznim sredstvom ali na drug ustrezen način dana privolitev, iz katere je mogoče nedvomno sklepati na posameznikovo privolitev. Torej v primeru osebne privolitev posameznika, mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se sme le tiste osebne podatke, ki so v skladu z načelom sorazmernosti, opredeljenim v
  42. členu ZVOP-1, primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika.Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je namen psihološkega testiranja kandidatov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v neposredni zvezi z namenom sklenitve pogodbe o zaposlitvi (npr. lažji odločitvi med kandidati), ter s pravicami in obveznostmi, ki bodo izhajale iz pogodbe o zaposlitvi in je torej vnaprej določen. Če kandidat privoli v testiranje (pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika), hkrati privoli tudi v razkritje rezultatov testiranja naročniku testa. Upravljavec teh osebnih podatkov je, kot navedeno, delodajalec oz. delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti.V skladu s
  43. točko
  44. člena ZVOP-1 je obdelovanje osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Zbirka osebnih podatkov pa je skladno s
  45. točko
  46. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Najmanj 15 dni pred vzpostavitvijo zbirke osebnih podatkov ali pred vnosom nove vrste osebnih podatkov, je upravljavec osebnih podatkov, skladno s prvim odstavkom
  47. člena ZVOP-1, dolžan posredovati Informacijskemu pooblaščencu podatke, prav tako določene v prvem odstavku
  48. člena ZVOP-
  49. Pri tem Pooblaščenec še poudarja, da je namen
  50. člena predvsem, da omogoči posamezniku vpogled in lažjo seznanitev z njihovimi podatki, torej, da se centralizira seznam zbirk na enem mestu, registru, s pomočjo katerega lahko posameznik ugotovi, katere podatke o njem ima uprvaljavec v posameznih zbirkah in nato proti upravljavcu zbirk uveljavlja svoje pravice do seznanitve.Ob upoštevanju navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da ZVOP-1 in ZDR, ter osebna privolitev posameznika, predstavljajo zadostno pravno podlago, da lahko upravljavec na podlagi rezultatov psihološkega testiranja obdeluje osebne podatke, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov in so namenjeni sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ali uresničevanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Če upravljavec na podlagi tega vodi evidenco (prim. predhodno navedeni
  51. točki
  52. člena ZVOP-1), potem mora v smislu prvega odstavka
  53. člena ZVOP-1 Pooblaščencu takšno evidenco tudi prijaviti. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.