Osebni podatki sprejemne sestre v kliničnem centru + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.12.2021 Številka: 07120-1/2021/601 Kategorije: --> Kategorije: Pravne podlage, Razno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, kakšen je minimalni obseg osebnih podatkov, ki jih je sprejemna medicinska sestra dolžna posredovati pacientom oz. njihovim svojcem, ki kličejo po telefonu. Zanima vas, ali je dovolj, da se predstavi kot sprejemna sestra (pri čemer bi se dalo kasneje ugotoviti, katera konkretna oseba je bila) ali je dolžna na poziv kličočega povedati svoje ime in priimek ter organizacijsko enoto. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. V 6. členu Splošne uredbe so tako določene pravne podlage, in sicer: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Informacijski pooblaščenec vam ne more svetovati, katere osebne podatke zaposlenega morate razkriti, saj kot nam je znano, takšne obveznosti ne nalaga noben zakon. Če obstajajo notranji predpisi vaše organizacije oziroma morebitni podzakonski predpisi / navodila ministrstva, pa IP s tem ni seznanjen. V tem svetovalnem mnenju lahko IP razpravlja kvečjemu o tem, katere osebne podatke zaposlenega smete razkriti. Na to vprašanje dobimo odgovor ob podrobni preučitvi zgoraj navedenih pravnih podlag za zakonito obdelavo osebnih podatkov. V primeru, ki ga izpostavljate, je treba primarno ugotoviti, da gre za javni sektor, v katerem je obdelava osebnih podatkov najpogosteje urejena (ali bi morala biti) z zakonom. V poštev torej najpogosteje pride točka (
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.