Osebni podatki umrle osebe in sorodniki + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.07.2006 Številka: 0712-62/2006 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,dne 18.07.2006 smo prejeli vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste navedli, da je soproga pacienta, ki se zdravi v bolnišnici, dala lečečemu zdravniku prepoved posredovanja informacij o njegovem zdravstvenem stanju, ki zaradi navedene prepovedi noče dati svojcem pacienta (staršem in sestri) nobenih informacij. Na informacijskega pooblaščenca se obračate z vprašanjem, ali so kljub prepovedi dajanja informacij bližnji svojci upravičeni do informacij o zdravstvenem stanju pacienta. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor Republike Slovenije, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- in
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. V skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 60/00, 24/03 in 69/04) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ista določba nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.Iz vsebine citirane ustavne določbe izhaja, da je že sam zakonodajalec dal poudarek pomembnosti varstva osebnih podatkov s tem, ko je varstvo osebnih podatkov opredelil kot ustavno pravno kategorijo oziroma ustavno varovano človekovo pravico ter prepovedal uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Kot dopustno zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa je opredelil tisto, ki jo določa zakon. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem področnem zakonu. Kot izvedbo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi določbo
- člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon in je namen obdelave osebnih podatkov določen z zakonom ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tiste vrste osebnih podatkov, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Z vidika varstva osebnih podatkov pa je potrebno upoštevati tudi ustavno načelo varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, opredeljeno v
- členu Ustave RS, ki določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) tako določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov (
- člen ZVOP-1). ZVOP-1 v
- točki
- člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Kot obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 v
- točki
- člena opredeljuje kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana.Podatek o zdravstvenem stanju posameznika sodi med tako imenovane občutljive osebne podatke v skladu z
- točko
- člena ZVOP-1, za obdelavo katerih je zakon v
- členu navedel še dodatne, strožje pogoje in predpostavke, ki morajo biti v skladu z ZVOP-1 izpolnjene, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov zakonsko dopustna, in sicer se občutljivi podatki v skladu s navedenim členom lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
- če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
- če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
- če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena;
- če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
- če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
- če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
- če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
- če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Tako je potrebno dopustnost posredovanja oziroma sporočanja podatka o zdravstvenem stanju pacienta presojati tudi v luči pozitivno pravne zakonodaje, ki ureja področje zdravstvenega varstva ter opravljanja zdravstvene dejavnosti.Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 37/1995, 8/1996, 90/1999, 31/2000, 45/2001, 2/2004, 80/2004, v nadaljevanju: ZZD) v
- členu zavezuje zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce ter druge osebe, ki so jim podatki o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja dosegljivi zaradi narave njihovega dela, varovati te podatke kot poklicno skrivnost. Isti člen nadalje v
- odstavku določa, da se ti podatki ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti pa lahko zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca razreši le prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Navedena določba
- člena Zakona o zdravstveni dejavnosti tako načeloma kot nedopustno opredeljuje kakršnokoli posredovanje zdravstvenih podatkov posameznika ter podatkov o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja »tretjim«, saj bi zdravstveni delavec oziroma sodelavec s tem kršil poklicno skrivnost, s čimer bi storil prekršek v skladu
- točko
- odstavka
- člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/2006 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZZdrS-UPB3) v
- členu določa, da mora zdravnik voditi dokumentacijo o zdravstvenem stanju in zdravljenju bolnika in druge evidence v skladu s posebnim zakonom.
- člen istega zakona nadalje določa, da mora zdravnik varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Podatki iz prejšnjega člena pa se v skladu s
- členom ZZdrS-UPB ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Isti člen v
- odstavku nadalje določa, da lahko dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti zdravnika razreši bolnik sam ali sodišče v skladu z zakonom, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti tudi po smrti bolnika ne preneha.
- člen ZZdrS-UPB3 pa še določa, da brez predhodnega soglasja bolnika lahko podatke iz prejšnjega člena daje bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbnikom oziroma izvenzakonskemu partnerju le zdravnik, ki bolnika zdravi, če oceni, da je to v bolnikovo korist.Iz vsebine obravnavanih določb ZVOP-1, ZZD in ZZdrS tako izhaja, da daje ZVOP-1 v
- členu zdravnikom (kot zdravstvenim delavcem) zakonsko podlago za obdelavo podatkov o zdravstvenem stanju pacientov, ki sodijo v kategorijo občutljivih osebnih podatkov. V obdelavo osebnih podatkov, kot smo že predhodno navedli, pa poleg zbiranja, pridobivanja itd. sodi tudi uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago (v vašem primeru sporočanje podatkov o zdravstvenem stanju pacienta ožjim družinskim članom), medtem, ko Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravniški službi, kot področna zakona, ki urejata način opravljanja zdravniške službe ter pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev pri opravljanju te službe, še dodatno določata pogoje in krog oseb, katerim lahko lečeči zdravnik posreduje zdravstvene podatke o pacientu.V skladu z
- členom ZZD in
- členom ZZdrS-UPB3 je zdravnik dolžan varovati podatke o zdravstvenem stanju pacienta kot poklicno skrivnost, varovanja katere ga lahko razreši le bolnik sam ali sodišče v skladu z zakonom, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki.
- člen istega zakona pa kot izjemo dopušča lečečemu zdravniku, da podatke o zdravstvenem stanju bolnika, brez njegovega predhodnega soglasja, daje bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbnikom oziroma izvenzakonskemu partnerju, če oceni, da je to v bolnikovo korist. Navedeno pomeni, da lahko zdravnika odveže varovanja poklicne skrivnosti le pacient sam oziroma oseba, ki na podlagi zakona lahko izjavlja voljo v imenu mladoletnega bolnika ali bolnika pod skrbništvom (starši oziroma skrbniki), izjemoma pa lahko zdravnik posreduje podatke ožjim sorodnikom ali skrbnikom oziroma izvenzakonskemu partnerju le, če sam presodi, da je to v bolnikovo korist. Veljavna pozitivnopravna zakonodaja tako ne daje podlage, da bi katerakoli druga oseba kot bolnik sam oziroma oseba, ki na podlagi zakona lahko izjavlja voljo v imenu mladoletnega bolnika ali bolnika pod skrbništvom, lahko zdravnika razrešila varovanja poklicne skrivnosti, ki se nanaša na varovanje podatkov o zdravstvenem stanju bolnika, ali pa prepovedala posredovanje podatkov komurkoli v imenu pacienta. Takšno možnost presoje zakon daje le zdravniku samemu, pa še tu zakonodaja zakonsko določi krog ljudi, ki se jim osebne podatke lahko posreduje.Posredovanje podatkov o zdravstvenem stanju pacienta lahko lečeči zdravnik brez soglasja bolnika tako posreduje zakonsko določenemu krogu ljudi le v primeru, da sam presodi, če je to v korist bolnika. Na zdravnikovo oceno, komu od zakonsko določenega kroga ljudi (ožjim sorodnikom, skrbniku oziroma izvenzakonskemu partnerju), bo zaradi koristi bolnika posredoval podatke o zdravstvenem stanju bolnika, ne more vplivati zahteva enega od ožjih sorodnikov (katerim že sam zakon ne daje podlage, da bi izjavljali svojo voljo glede posredovanja podatkov o zdravstvenem stanju bolnika – razen če je ožji sorodnik starš mladoletnega bolnika ali njegov skrbnik), temveč mora ocena glede koristi bolnika temeljiti na lastni presoji lečečega zdravnika. Tovrstna presoja je tako v izključni pristojnosti zdravnika, ki zdravi pacienta, in nanjo, kot smo že navedli, ne more vplivati nobena druga oseba. Zato morebitno sklicevanje zdravnika, da podatke o zdravstvenem stanju bolnika ne more posredovati zaradi prepovedi posredovanja tovrstnih podatkov s strani soproge bolnika (ki ni njegova zakonita skrbnica), ni na zakonu utemeljeno.Na koncu ne bo odveč, če še enkrat strnemo naše ugotovitve in jih apliciramo na vaše vprašanje: zdravnika, ki zdravi bolnika, veže že sama zakonska prepoved posredovanja podatkov o zdravstvenem stanju bolnika, zato zdravnik ni dolžan posredovati tovrstnih podatkov nikomur, tudi ožjim družinskim članom ne, če polnoletni bolnik, kateremu ni odvzeta poslovna sposobnost, prepove posredovanje njegovih podatkov. Vendar zakon tu dopušča eno izjemo in sicer to, da lečeči zdravnik za sporočanje podatkov o zdravstvenem stanju bolnika zakonsko določenemu krogu ljudi ne potrebuje bolnikovega soglasja, če oceni, da je to v korist bolnika. Prav tako je v izključni pristojnosti zdravnika presoja, katerim osebam, ki jih določa
- člen ZZdrS-UPB3, bo posredoval podatke o zdravstvenem stanju bolnika, ki ga zdravi. Pri svoji odločitvi pa mu zakon daje pravico do lastne presoje.Lep pozdrav,Tamara KEKdržavna nadzornica zavarstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026