Osebni podatki uporabnic, ki bivajo v varni hiši - IPRS

Osebni podatki uporabnic, ki bivajo v varni hiši + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.09.2006 Številka: 0712-206/2006/2 Kategorije:Policijski postopki, Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo, Policijski postopki Spoštovani, dne 19.9.2006 smo prejeli vaša vprašanja v zvezi z varstvom osebnih podatkov. V vlogi ste navedli, da se vam kot strokovnim delavkam, zaposlenim v centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD), pojavljajo določena vprašanja v zvezi z varstvom osebnih podatkov, zlasti glede posredovanja podatkov o uporabnicah, ki bivajo v varni hiši, drugim institucijam. V zvezi s tem ste spraševali:
3. Ali lahko v poročilu, ki ga pošljete policiji ali sodišču na njihovo zaprosilo, posredujete osebne podatke (ime, priimek, naslov itd.) o uporabnicah, ki bivajo v varni hiši?
4. Ali lahko policiji oziroma sodišču posredujete podatke o obnašanju uporabnice v času njenega bivanja v varni hiši (odnos do otrok in do drugih uporabnic, kršitve hišnega reda)?
5. Kako podrobno mora biti vaše poročilo policiji oziroma sodišču? Ali je dovolj, da navedete le podatke, ki so navedeni v
6. in
7. čl. Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/1992 s spremembami, v nadaljevanju ZSV)? Kaj pomeni alineja – podatki o socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva?
8. Ali mora biti oseba seznanjena z vsebino poročila in dati pisno privolitev za posredovanje, ali pa je dovolj to, da osebo seznanite zgolj o tem, da bo poročilo posredovane, brez seznanitve s vsebino? Kdaj se mora oseba seznaniti z vsebino zaprosila in poročila? Kaj storiti v primerih, ko vas kriminalisti opozorijo, da oseb ne smete seznaniti z njihovimi zaprosili, dokler njihov postopek ni končan?
9. Kadar opazite, da mamica, ki biva v varni hiši, zanemarja otroke, o tem obvestite CSD; ali morate o tem poročilu obvestiti osebo, na katero se poročilo nanaša? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
10. tč. I. odst.
11. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
12. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Splošna podlaga za obdelavo osebnih podatkov je določena v
13. čl. ZVOP-1, po katerem se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodijo tudi CSD) pa so določene v
14. čl. ZVOP-
15. I. odst.
16. čl. tako določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ad 1 in 2 Odgovor na prvo vprašanje je pritrdilen. CSD ne samo, da lahko, ampak policiji oziroma sodišču celo mora posredovati podatke o uporabnicah, ki bivajo v varni hiši, v kolikor policija oziroma sodišče za takšne podatke zaprosita. To dolžnost CSD (kot tudi vsem ostalim upravljavcem zbirk osebnih podatkov) nalaga zakon. I. odst.
17. čl. Zakona o policiji (Ur. l. RS, št. 49/1998 s spremembami, v nadaljevanju ZPol) tako določa, da če policisti zaradi opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz že obstoječih zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi zahteve brezplačno posredovati policistom zahtevane osebne in druge podatke. V zadevah iz sodne pristojnosti še večjo dolžnost nalaga določba
18. čl. Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/1994 s spremembami, v nadaljevanju ZS), po kateri so državni organi in nosilci javnih pooblastil dolžni dajati sodiščem pri izvajanju njihovih funkcij zahtevano pomoč, ki je brezplačna, razen, če zakon določa drugače (II. odst.
19. čl.). Upravljavci zbirk osebnih in drugih varovanih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so sodišču potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem postopkov, so dolžni, na obrazloženo zahtevo sodnika, brezplačno posredovati zahtevane podatke (III.
20. čl.). Podobna je tudi določba
21. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), ki določa, da so državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, dolžni, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke. Vse navedeno velja tudi v zvezi s posredovanjem podatkov o obnašanju uporabnice v času njenega bivanja v varni hiši (odnos do otrok in do drugih uporabnic, kršitve hišnega reda) sodišču. CSD je te podatke dolžan posredovati sodišču tudi v primeru, če teh podatkov ne zbira v kateri izmed zbirk podatkov, ki jih vodi na podlagi
22. in
23. čl. ZSV, in sicer na podlagi zgoraj citiranega II. odst.
24. čl. ZS. Policiji pa je te podatke CSD dolžan posredovati le pod pogojem, da jih zbira v kateri izmed omenjenih zbirk podatkov, ki jih vodi na podlagi ZSV. Ne glede na to pa policiji vedno lahko posredujete podatke, o katerih imate vedenje, saj II. odst.
25. čl. ZPol določa, da policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov. S tem v zvezi je potrebno poudariti, da v takšnih primerih (to je v primerih, ko se posredujejo podatki, ki ne izvirajo iz zbirk osebnih podatkov, kot so npr. razne evidence, registri in baze podatkov) sploh ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-
26. Določbe ZVOP-1 se namreč neposredno uporabljajo samo, kadar gre za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki so sestavni del oziroma izvirajo iz zbirk osebnih podatkov, kot so npr. razne evidence, registri in baze podatkov ter osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene vzpostavitve in vodenja zbirk osebnih podatkov. Na tem mestu tudi ni odveč opozoriti na
27. čl. Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 63/1994, v nadaljevanju ZKP), ki določa, da so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Obenem z ovadbo morajo organi in organizacije iz prejšnjega odstavka navesti dokaze, za katere vedo, in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter druga dokazila.Ad 3 Kako podrobno mora biti vaše poročilo policiji oziroma sodišču, je odvisno od vsebine vprašanj, ki vam jih omenjena organa zastavita. Katere podatke ste pri tem dolžni posredovati, je podrobneje pojasnjeno v odgovoru na
28. in
29. vprašanje. Razlaga pomena določb ZSV ni v pristojnosti Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju Pooblaščenec), zato vam glede tega svetujemo, da se obrnete na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je predlagatelj omenjenega zakona. Ad 4 in 5 Dolžnost obveščanja posameznika o obdelavi njegovih osebnih podatkov (kamor sodi tudi posredovanje njegovih osebnih podatkov uporabnikom), ki niso bili zbrani neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, ureja
30. čl. ZVOP-
31. V III. odst.
32. čl. ZVOP-1 je tako določeno, da če osebni podatki niso bili zbrani neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, mora upravljavec osebnih podatkov ali njegov zastopnik posamezniku najpozneje ob vpisu ali posredovanju osebnih podatkov uporabniku osebnih podatkov sporočiti naslednje informacije: podatke o upravljavcu osebnih podatkov in njegovem morebitnem zastopniku (osebno ime, naziv oziroma firma in naslov oziroma sedež) in namen obdelave osebnih podatkov. IV. odst. istega člena pa določa, da če je glede na posebne okoliščine zbiranja osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka potrebno, da se zagotovi zakonita in poštena obdelava osebnih podatkov posameznika, mora oseba iz prejšnjega odstavka posamezniku sporočiti tudi dodatne informacije, zlasti: informacijo o vrsti zbranih osebnih podatkov, navedbo uporabnika ali vrste uporabnikov njegovih osebnih podatkov in informacijo o pravici do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Vendar pa je na tem mestu potrebno opozoriti na V. odst.
33. čl. člena, ki določa primere, v katerih posameznika ni potrebno obvestiti o obdelavi njegovih osebnih podatkov. Po omenjeni določbi informacij iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni potrebno zagotoviti, če bi bilo to zaradi obdelave osebnih podatkov za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene nemogoče ali bi povzročilo velike stroške, nesorazmerno velik napor ali zahtevalo veliko časa ali če je z zakonom izrecno določen vpis ali posredovanje osebnih podatkov. Dikcija »če je z zakonom izrecno določen vpis ali posredovanje osebnih podatkov« pomeni, da posameznika ni potrebno obvestiti o obdelavi njegovih osebnih podatkov, kadar ima upravljavec za posredno pridobivanje osebnih podatkov izrecno podlago v področnem zakonu. Ravno takšen pa je primer pridobivanja osebnih podatkov od upravljavcev zbirk osebnih podatkov s strani policije in sodišč, saj imata oba organa za to izrecno zakonsko podlago v zgoraj citiranih
34. čl. ZPol oziroma v
35. čl. ZS in
36. čl. ZPP. To pomeni, da CSD za posredovanje podatkov policiji oziroma sodišču ne potrebuje privolitve oseb, na katero se podatki nanašajo, prav tako pa teh oseb tudi ni dolžan obvestiti o posredovanju podatkov in vsebini poročila, ki ga je poslal policiji oziroma sodišču. V zvezi s primeri, ko opazite, da uporabnica, ki biva v varni hiši, zanemarja otroke in o tem obvestite CSD, Pooblaščenec ponovno opozarja na dolžnost naznanitve kaznivih dejanj, ki izhaja iz zgoraj navedenega
37. čl. ZKP, ter na dejstvo, da v primerih, ko gre zgolj za opažanja delavcev CSD (in se ta opažanja v obliki nekega dokumenta ne vložijo v spis posameznika, ki ga vodite) in ne za podatke, ki bi izvirali iz zbirk osebnih podatkov, oziroma za osebne podatke, ki se obdelujejo za namene vzpostavitve in vodenja zbirk osebnih podatkov, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu določb ZVOP-
38. V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas vljudno pozdravljam. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026