Osebni podatki v postopkih javnega naročanja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.02.2007 Številka: 0712-217/2007/2 Kategorije:Posredovanje OP med upravljavci --> Kategorije: Posredovanje OP med upravljavci Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 20.2.2007.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Glede na to, da svetujemo na področju javnih naročil, imamo nekaj vprašanj s tega področja: Četrti odstavek
- člena ZVOP-1 določa, da lahko organ javnega sektorja »ne glede na prvi odstavek tega člena« pridobiva osebne podatke v primerih, ko gre za izvrševanje zakonitih pristojnosti. Ali to pomeni, da v primerih, ko gre za izvrševanje zakonitih pristojnosti, lahko organ javnega sektorja od drugega organa javnega sektorja pridobiva osebne podatke »ne glede na to, ali posameznik za to da soglasje«? V konkretnem primeru gre za preverjanje sposobnosti ponudnikov v postopkih javnega naročanja – zanima nas, ali potrebujemo privolitev ponudnikov, da lahko na primer od Univerze pridobimo podatke o njihovi izobrazbi, s predpostavko, da so osebni podatki ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo? ZJN-2 namreč zahteva, da morajo naročniki sami preveriti dejstva iz uradnih evidenc. Glede na dejstvo da se v javnih razpisih pogosto pojavljajo osebni podatki (npr. kadrov, povezanih z izvedbo javnega naročila), nas zanima ali hramba ponudb šteje za upravljanje evidence zbirke osebnih podatkov v smislu ZVOP? Če da, ali osebnih podatkov potem ne smemo razkriti ob npr. vpogledu v ponudbe, četudi so merilo oz. pogoj za izbiro, oz. na kakšen način se jih po izbiri uniči (potrebe po hrambi teh podatkov ni in bi jih kazalo v smislu ZVOP uničiti po podpisu pogodbe, potrebujejo pa se za morebitne revizije, npr. Računskega sodišča.Za odgovor na vaše prvo vprašanje je potrebno najprej vzpostaviti povezavo med
- in
- odst.
- člena ZVOP-1 ter
- odst.
- člena ZJN-2 (Ur.l. 128/2006). Za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (vaši naročniki, zavezani za ravnanje po ZJN-2 so pravne osebe javnega prava) veljajo določila
- člena ZVOP-
- Ta določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Takšno podlago (npr. zbiranje dokazil o izobrazbeni ali strokovni kvalifikaciji) ZJN-2 nedvomno podaja (
- člen ZJN-2, tehnična in kadrovska sposobnost). Vendar pa
- odst.
- člena ZVOP-1 dodaja, da se z zakonom lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Tudi takšno privolitev posameznika ZJN-2 določa. V
- odst.
- člena glede osebnih podatkov namreč izrecno zahteva, da je potrebno za pridobitev osebnih podatkov pridobiti soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo. Ker gre v primeru »subjekta, na katerega se nanašajo osebni podatki« vedno za posameznika (fizično osebo), je potrebno za odgovor na vaše vprašanje (ponudnik je namreč običajno pravna oseba, podjetje, ki kandidira na javno naročilo s kadrovsko usposobljenimi zaposlenimi – posamezniki oz. subjekti), ugotoviti, da vam soglasja ne more podati ponudnik (podjetje) temveč posameznik (zaposleni podjetja). Prav tako
- odst.
- člena ZJN-2 govori o pridobivanju dveh vrst podatkov: podatkov (vsi ostali podatki) in osebni podatki (definirani po ZVOP-1). Glede pridobivanja ostalih podatkov ZJN-2 prav zato, ker ne gre za osebne podatke, ne zahteva soglasja subjekta. Glede vašega vprašanja, ali je mogoče na podlagi določbe
- odst.
- člena ZVOP-1 šteti, da naročnik (oziroma vaše podjetje, kot naročnikov pogodbeni obdelovalec) soglasja posameznika (subjekta) ne potrebuje, pa Pooblaščenec meni, da je takšno tolmačenje pravno napačno.
- odst.
- člena ZVOP-1 določa, da se lahko ne glede na
- odst.
- člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Tu gre za izjemo izjem, ki se ne uporablja kot splošno pravilo, pač pa se upravičenost izkazuje v vsakem konkretnem primeru posebej. Pooblaščenec tu izpostavlja, da določba
- odst.
- člena ZJN-2 soglasje posameznika izrecno zahteva. V tem delu je torej ZJN-2 specialni in kasnejši predpis, ki prevlada nad določbo
- odst.
- člena ZVOP-1, kar mu v celoti dopušča tudi krovna določba
- odst.
- člena ZVOP-
- ZJN-2 torej zakonsko hkrati določa obdelavo osebnih podatkov (
- člen) in potrebo po osebni privolitvi. Vprašali ste tudi, ali hramba ponudb šteje za upravljanje evidence zbirke osebnih podatkov v smislu ZVOP?Pooblaščenec pojasnjuje, da osebni podatki, navedeni v ponudbah za javna naročila (v obliki na primer posameznega pisnega, fizičnega spisa, sestavljenega iz različnih dokumentov, ki so priloženi kot dokumentacija tega posameznega spisa), sicer izvirajo iz zbirke osebnih podatkov podjetja, ki želi sodelovati v postopku javnega naročila. Naročnik na drugi strani pa, ko pridobi te osebne podatke, načeloma ne postane upravljavec zbirke osebnih podatkov, temveč zgolj uporabnik (uporabnik pa je v skladu z
- točko
- člena oseba, ki se ji posredujejo ali razkrijejo osebni podatki). Organ javnega sektorja v tem delu upravlja z zbirko prijav ponudnikov (pravnih oseb) na javno naročilo in dokumenti, ki sicer vsebujejo osebne podatke, so le del razpisne dokumentacije, ki pa kot takšna ni zbirka osebnih podatkov, temveč zbirka različnih dokumentov postopka javnega naročila. V tem primeru tako načeloma (možne so izjeme) ne gre za novo nastalo zbirko osebnih podatkov. Kljub temu pa Pooblaščenec opozarja, da tudi uporabnika zbirk osebnih podatkov zavezujejo določbe ZVOP-1, kar pomeni, da osebne podatke, ki jih je dobil v tem postopku, lahko uporablja zgolj in izključno za namene, za katere jih je pridobil. Lepo pozdravljeni, Informacijski Pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026