Osebni podatki v pristopni izjavi, zavarovalnica - IPRS

Osebni podatki v pristopni izjavi, zavarovalnica + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.06.2006 Številka: 0712-58/2006/2 Kategorije:Društva, Zavarovalništvo --> Kategorije: Društva, Zavarovalništvo Spoštovani!Prejeli smo vaše vprašanje po pošti z dne 26.06.
3. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 – v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. in
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Zanima vas, katere osebne podatke lahko zbirajo v .............., katerega članica bi radi postali zaradi pridobitve določenih ugodnosti, ki pa iz obrazca, ki ga prilagate, niso razvidne. Omenjeni klub vam je po pošti poslal pristopno izjavo, v katero morate vpisati veliko število svojih osebnih podatkov (ime, priimek, naslov, pošta in poštna številka, država, e-pošta, telefon, GSM, faks, davčna številka, EMŠO). Zanima vas tudi, ali............, ki je lastnik zavarovalnice ..............,lahko brez vaše vednosti pridobi vaše osebne podatke od zavarovalnice ................, katere komitent ste. I.ZVOP-1 v
8. odst.
9. člena določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali če je posameznik v to privolil.Temeljno načelo ZVOP-1 je načelo sorazmernosti, določeno v
10. členu ZVOP-
11. Ta določa, da morajo osebni podatki, ki se obdelujejo, biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Načelo sorazmernosti torej omejuje obdelavo osebnih podatkov do tiste meje, ko je ta še ustrezna in po obsegu primerna glede na namene, za katere se osebni podatki smejo obdelovati. V zvezi z davčno številko Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDavP-1) v
12. členu z naslovom Identifikacijska številka za davčne namene določa, da se zavezancu za davek pod določenimi zakonskimi pogoji dodeli davčna številka, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. Pooblaščenec ugotavlja, da v primeru pridobitve določenih ugodnosti s članstvom v ..........., med posameznikom in ........... lahko nastane »davčno« razmerje, saj se posameznikova davčna obremenitev s pridobitvijo določenih ugodnosti lahko spreminja. Uživanje najrazličnejših bonitet, ki jih omogoča brezplačno članstvo v ............., se lahko posamezniku všteva v dohodninsko olajšavo, prav tako ga tudi davčno obremenjuje. S tega vidika Pooblaščenec sklepa, da bi takšna obdelava osebnih podatkov bila potrebna.Ker je že davčna številka enoznačni identifikator posameznika, se postavlja vprašanje potrebnosti zbiranja še enega – EMŠO.Zakon o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 1/99, v nadaljevanju ZCRP) v
13. odst.
14. člena določa, da je enotna matična številka občana (EMŠO) v Republiki Sloveniji osebna identifikacijska številka in je identifikacija za enoznačno opredelitev posameznika. EMŠO po tem odstavku predstavlja temeljni, z matematično metodo izračunani numerični standard. V
15. odst. istega člena pa ZCRP določa, da je identifikacija namenjena vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov o prebivalstvu, povezovanju podatkov v teh zbirkah ter racionalizaciji dela državnih organov in drugih uporabnikov, ki imajo zakonsko podlago.EMŠO torej pomeni osnovno in najtočnejšo identifikacijo posameznika. Iz nje se lahko razberejo tudi drugi podatki o posamezniku, kot sta njegova starost in spol. Informacijski pooblaščenec zato meni, da zbiranje EMŠO poleg davčne številke za vstop v ................ni ne potrebno in ne primerno, predvsem pa ne v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga določa
16. člen ZVOP-
17. To stališče Pooblaščenec utemeljuje tudi z odločbo Ustavnega sodišča (US) št. U-I-229/03-18, z dne 09.02.2006, kjer je US med drugim zapisalo, da popolno identifikacijo posameznika omogoča tako podatek o EMŠO kot tudi podatek o davčni številki. Po mnenju US to pomeni, da je določitev kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznika, odveč, saj zadostuje zgolj eden. Zbiranje dveh enoznačnih identifikatorjev ni in ne more biti ne primerno in ne potrebno in je v nasprotju s
18. členom ZVOP-1, saj natančno identifikacijo, v obsegu primernem za poslovanje, omogoča že identifikacijska številka po ZDavP-
19. Iz priložene pristopne izjave razberemo, da s podpisom posameznik dovoljuje in pooblašča posamezne družbe, ki so taksativno naštete v izjavi, da vzpostavijo, zbirajo, vodijo, uporabljajo, obdelujejo in shranjujejo v svojih zbirkah podatkov osebne in druge podatke o posamezniku kot članu ............. in dovoljuje, da ustanoviteljice obdelujejo osebne podatke posameznika - poleg namena, določenega v Pravilih ......... - ........tudi za namene neposrednega trženja, in sicer: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko in faks številko, naslov elektronske pošte, davčno številko in EMŠO. Prvi odstavek
20. člena ZVOP-1 sicer dovoljuje družbi .......................(upravljavec osebnih podatkov), da pod določenimi pogoji uporablja osebne podatke tudi za neposredno trženje, brez predhodnega dovoljenja posameznika. A to lahko stori tako, da le družba sama izvaja neposredno trženje (pošilja kataloge, brošure, ponudbe ipd.) s svojimi komitenti, in sicer na podlagi podatkov iz zbirke osebnih podatkov, ki jih je sam pridobil. V skladu z drugim odstavkom istega člena lahko družba ............. za namene neposrednega trženja uporablja le naslednje osebne podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa, druge osebne podatke, v konkretnem primeru EMŠO in davčno številko pa le, če ima za to osebno privolitev posameznika, ki je izrecna in praviloma pisna. Družba............. teh osebnih podatkov za namene neposrednega trženja tretjim osebam ne sme posredovati. Izjemoma pa to lahko stori, če o tem obvesti posameznika in pridobi njegovo pisno privolitev (četrti odstavek
21. člena ZVOP-1). Za takšno obdelavo morata torej biti izpolnjena dva pogoja; obvestilo in pisno soglasje.V vašem primeru je upravljavec zbirk osebnih podatkov .............. zadostil vsem zakonskim določilom in ko posameznik takšno pristopno izjavo podpiše, pristane na obdelavo osebnih podatkov, zapisano v vseh točkah pristopne izjave.Že zgoraj smo zapisali, da ZVOP-1 v
22. odst.
23. člena določa, da......... se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali če je posameznik v to privolil. Pooblaščenec opozarja, da je stvar vaše lastne presoje, ali boste pristali na vse zapisane točke v pristopni izjavi. Če katerokoli od točk ocenjujete kot nesprejemljive, imate vso pravico se ne strinjati zgolj s posamezno točko in to s podpisom k posamezni točki tudi pripisati in se podpisati. Takšno izjavo volje mora upravljavec šteti kot prepoved obdelave vaših osebnih podatkov za namen, ki ga določa posamezna točka. Smisel določbe, ki nalaga upravljavcu posredovanje obvestila posamezniku, je, da se lahko posameznik, na podlagi vseh informacij iz obvestila, avtonomno odloči, ali resnično želi posredovanje njegovih osebnih podatkov tretjim osebam (v vašem primeru družbam ustanoviteljicam ......) za namene neposrednega trženja. To je predpogoj, da se pristanek posameznika lahko šteje za osebno privolitev v smislu
24. točke
25. člena ZVOP-
26. Osebna privolitev je namreč prostovoljna izjava volje, kar ne pomeni samo, da privolitev ni bila dana na podlagi sile ali grožnje, temveč da je prosta tudi drugih pritiskov, npr. tudi s pogojevanjem sklenitve pogodbe in s tem na pristanek na splošne pogoje, zapisane v pristopni izjavi, torej postavljanje posameznika pred dejstvo »vse ali nič«. Odločitev o pristanku mora biti plod avtonomne odločitve posameznika, ki pred pristankom presoja zgolj, ali je ponujena obdelava osebnih podatkov v njegovo korist ali ne. Zato mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posebno obvestilo posamezniku, ki mora imeti vse informacije, kot jih določba četrti odstavek
27. člena ZVOP-
28. Ravnanje upravljavcev osebnih podatkov, iz katerih namen obdelave posamezniku ni takoj jasen oz. je prikrit, lahko pomeni tudi kršitev
29. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki obdelujejo zakonito in pošteno.II.
30. točka
31. člena ZVOP-1 določa, da je upravljavec osebnih podatkov fizična ali pravna oseba, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov. Glede na navedeno določbo ZVOP-1 je zavezanec vsaka gospodarska družba ali posameznik. ZVOP-1 torej ne dopušča možnosti, da bi kot isti upravljavec osebnih podatkov veljali povezani družbi. ZVOP-1 torej določa, da je vsaka gospodarska družba, ne glede na kapitalski delež drugih družb, samostojni upravljavec osebnih podatkov po
32. tč.
33. člena ZVOP-1.Pooblaščenec na podlagi vaših podatkov ugotavlja, da je hčerinska družba ................., katere »mati« je gospodarska družba ......................, organizirana kot delniška družba, torej kot samostojna družba. Kot taka je po mnenju Pooblaščenca upravljavec osebnih podatkov v smislu
34. točke
35. člena ZVOP-
36. Po mnenju Pooblaščenca gre torej – v smislu ZVOP-1 – za 2 različna subjekta, posledično za dva različna upravljavca osebnih podatkov. Iz tega izhaja, da morata ...................in .................... pri širjenju osebnih podatkov ravnati v skladu z
37. členom ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebni.............. podatkov podana pisna privolitev posameznika. To pomeni, da družba .................. ne more pridobiti vaših osebnih podatkov od družbe ............................, ne da bi za to bila predhodno podana vaša osebna privolitev. Družba ............. vas mora v zaprosilu za posredovanje vaših osebnih podatkov seznaniti tudi z namenom prenosa podatkov, katere podatke bo posredovala in komu (
38. in
39. čl. ZVOP-1). Na koncu vas Pooblaščenec še enkrat obvešča, da je za vsak podatek, za katerega ne želite, da ga ................ima, razen tistih, ki so nujno potrebni za identifikacijo in komunikacijo, stvar vaše osebne odločitve, ali ga boste posredovali ali ne. S spoštovanjem.Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026