Osebnih podatki pri igrah na srečo - IPRS

Osebnih podatki pri igrah na srečo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.02.2008 Številka: 0712-113/2008/2 Kategorije:Rok hrambe OP --> Kategorije: Rok hrambe OP Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) je dne 4. 2. 2008 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da si v smislu sodobnega načela »odgovornega igralništva«, Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljevanju: Urad) v sodelovanju s koncesionarji prizadeva za preprečevanje zasvojenosti posameznikov z igrami na srečo. Ob pomanjkanju ustrezne pravne ureditve tega vprašanja v Zakonu o igrah na srečo, ki pa ga nameravate v prihodnje v tej smeri dopolniti, so bile v koncesijske pogodbe vnesene posebne določbe, s katerimi se vsak koncesionar zavezuje, da bo igre na srečo prirejal odgovorno in izvajal ukrepe za zaščito igralcev, predvsem tistih, ki so nagnjeni k zasvojenosti z igrami na srečo. V dosedanji praksi preprečevanja zasvojenosti z igrami na srečo se je uveljavil princip t. i. samoprepovedi v smislu 84. člena Zakona o igrah na srečo (ZIS), ko posamezni koncesionarji na podlagi diskrecijske pravice lahko prepovejo vstop v igralnico ali igralni salon posameznikom na njihovo izrecno željo. Ker pa taka prepoved vstopa velja le za konkretno igralnico, se vse več oseb obrača neposredno na Urad z željo, da se jim prepove vstop v vse igralne salone in igralnice v vsej državi. Urad je v dosedanji praksi od posameznikov zahteval pisno izjavo, da so zasvojeni z igrami na srečo in da želijo, da se jim zaradi tega prepove vstop v vse igralnice in igralne salone. Njihovo željo je Urad pisno posredoval vsem koncesionarjem, ki so na podlagi 84. člena ZIS tem osebam prepovedali vstop v njihove igralnice ali igralne salone. V takem dopisu je Urad navedel osebne podatke osebe, ki je zaprosila za prepoved, in sicer ime, priimek, bivališče, datum rojstva in številko osebnega dokumenta, ter posebej opozoril koncesionarje, naj z navedenimi podatki ravnajo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Na podlagi internih aktov, ki urejajo vzpostavitev recepcijske evidence in varovanje osebnih podatkov, so jih koncesionarji vnesli v svojo evidenco na recepciji. Do morebitne zakonske ureditve tega vprašanja bi Urad želel nadaljevati s to prakso, ob tem pa bi pisno izjavo z željo posameznika o prepovedi vstopa v vse igralnice in igralne salone na teritoriju Slovenije dopolnil tudi s posameznikovim soglasjem, da Urad njegove podatke pisno posreduje vsem koncesionarjem. Zanima vas skladnost takšnega ravnanja z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, zlasti tudi vprašanje hrambe takšnih osebnih podatkov v Uradu in vsebina pisne izjave osebe, ki želi prepoved vstopa. Po preučitvi posredovanih informacij vam v zvezi z vašimi vprašanji na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje: 1. Pooblaščenec meni, da lahko v skladu s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1-UPB1 Urad izjemoma obdeluje – zbira in posreduje vsem koncesionarjem osebne podatke posameznikov na podlagi njihove izrecne osebne privolitve, vendar le v obsegu, ki je primeren glede na namen prepovedi vstopa v igralnice. 2. Posameznikova osebna privolitev mora vsebovati izrecno pisno privolitev v obdelavo natančno določenih osebnih podatkov, izrecni namen njihove obdelave (tj. prepoved vstopa v igralnice), privolitev v posredovanje osebnih podatkov vsem koncesionarjem v državi z namenom prepovedi vstopa v igralnice ter konsenzualno določeni rok hrambe osebnih podatkov. 3. Urad mora kot upravljavec osebnih podatkov zagotoviti potrebno obveščanje posameznika o obdelavi osebnih podatkov, sledljivost posredovanja osebnih podatkov uporabnikom, zavarovanje osebnih podatkov, pod pogoji ZVOP-1 pa tudi vzpostavitev kataloga zbirke osebnih podatkov ter prijavo v register zbirk osebnih podatkov pri Pooblaščencu. 4. Vsak koncesionar mora kot upravljavec osebnih podatkov takšno posebno zbirko osebnih podatkov voditi ločeno od drugih zbirk in upoštevati vse zakonske zahteve v zvezi z varstvom osebnih podatkov. 5. Pooblaščenec ne vidi pravnih ovir, da bi na podlagi osebne privolitve posameznikov tudi eden od koncesionarjev zbiral in ostalim koncesionarjem posredoval osebne podatke potencialnih igralcev s »samoprepovedjo«. O b r a z l o ž i t e v: Ad 1. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov pri Uradu kot javnem sektorju V zvezi z obdelavo osebnih podatkov igralcev iger na srečo je iz vidika določb ZVOP-1-UPB1 najprej pomembno razlikovati situaciji, ko obdeluje osebne podatke Urad, ki kot državni organ v skladu z 22. točko 6. člena sodi v javni sektor, ter obdelavo osebnih podatkov pri koncesionarjih, ki kot gospodarske družbe po 23. točki 6. člena sodijo v zasebni sektor. Obdelava osebnih podatkov je v javnem sektorju urejena strožje, saj se po 1. odstavku 9. člena ZVOP-1-UPB1, ki pomeni splošno pravilo za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki mora v skladu z 2. odstavkom 8. člena določati tudi namen obdelave osebnih podatkov. Z zakonom se lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. To pomeni, da Urad glede na te določbe ne bi mogel obdelovati osebnih podatkov le na podlagi osebne privolitve posameznika, ampak bi moral imeti za obdelavo osebnih podatkov tudi podlago v posebnem oziroma področnem zakonu. V tem primeru je to Zakon o igrah na srečo (Uradni list RS št. 134/2003, 19/2004 Odl. US: U-I-245/01-6, 132/2004 Odl. US: U-I-3/02-25; v nadaljevanju ZIS), ki je v razmerju glede na ZVOP-1-UPB1 specialni zakon. V ZIS pa ni določb, ki bi Uradu izrecno dovoljevale obdelavo osebnih podatkov igralcev iger na srečo, pač pa to zakon dovoljuje in celo obvezno nalaga le koncesionarjem (78. člen ZIS). Glede možnosti »centraliziranega« zbiranja osebnih podatkov s privolitvijo posameznika v Uradu in njihovega posredovanja koncesionarjem pa Pooblaščenec vendar meni, da bi bilo dopustno v tem primeru uporabiti izjemo, ki jo dopušča zakon za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju. Po določbi četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1-UPB1 se namreč lahko v javnemu sektorju, ne glede na prvi odstavek 9. člena, izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Upoštevaje izrecno osebno privolitev posameznika v obdelavo osebnih podatkov z izrecnim namenom prepovedi vstopa v igralnice ter z izrecnim dovoljenjem za posredovanje osebnih podatkov vsem koncesionarjem za ta namen, bi Urad z zbiranjem najnujnejših osebnih podatkov in s posredovanjem le-teh koncesionarjem nedvomno ne posegel v upravičen interes posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Celo nasprotno, v osebnem interesu zasvojenega posameznika je namreč, da se mu tako prepreči njegovo neobvladano ravnanje in povzročanje škode, kar pa je seveda tudi v javnem interesu. Nadaljnji pogoj, ki se s to določbo predpisuje oziroma zahteva na strani javnega sektorja, je namen izvrševanja njegovih zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti. Pooblaščenec meni, da ima Urad kot nadzorni organ za izvajanje ZIS v tem smislu potrebne pristojnosti in pooblastila, ki so določene predvsem v poglavju o nadzoru (107. člen in nasl.). Obdelava osebnih podatkov, potrebnih za identifikacijo posameznika v smislu t. i. samoprepovedi oziroma osebne privolitve, pa je hkrati nujna, saj drugače sploh ni možno izvrševati prepovedi vstopa tem posameznikom v igralnico. S tem bi bili izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za takšno izjemno dovoljeno obdelavo podatkov v javnem sektorju, ki bi jo Urad opravljal izven svojega oblastnega delovanja, pa vendar v okviru svojega poslanstva in na podlagi posameznikove privolitve. Ad 2. Osebna privolitev, osebni podatki in rok hrambe Ob upoštevanju dodatnih pogojev, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju, bi torej lahko Urad na navedeni način zakonito zbiral osebne podatke posameznikov na podlagi njihove izrecno izražene (pisne) osebne privolitve z namenom prepovedi vstopa v vse igralnice in igralne salone na teritoriju Republike Slovenije. Ob tem bi bila tudi nujna izrecna privolitev posameznika, da Urad posreduje vsem koncesionarjem točno določene osebne podatke, da bodo izvajali prepoved vstopa, eventualno z dostavkom, da posameznik dovoljuje obdelavo osebnih podatkov zaradi prepovedi vstopa tudi vsem bodočim koncesionarjem. Namen takšne obdelave osebnih podatkov bi bil utemeljen in zakonit tako na podlagi osebne privolitve posameznika kot v zvezi z ustreznimi določbami ZIS. V skladu z načelom sorazmernosti (3. člen ZVOP-1-UPB1) menimo, da niti ne bi bilo potrebno, da bi posameznik pri tem navedel razloge takšne samoprepovedi, saj je bistven namen obdelave osebnih podatkov zgolj preprečitev dostopa do igranja na srečo, zato bi zadoščala npr. že izjava »prepoved vstopa na lastno željo«. Izrecno pa odsvetujemo uporabo (pisne) izjave posameznika, da je zasvojen z igrami na srečo, saj ta osebni podatek, kot že sami omenjate, aludira na zdravstveno stanje in sodi med občutljive osebne podatke, ki se lahko obdelujejo le pod določenimi pogoji in po strožjem režimu (13. in 14. člen ZVOP-1-UPB1), v obravnavanem primeru pa to tudi ne bi bilo v skladu s konkretnim namenom obdelave osebnih podatkov. Glede na navedeno načelo sorazmernosti bi lahko Urad obdeloval – zbiral od posameznikov in posredoval koncesionarjem zgolj tiste osebne podatke, ki bi bili potrebni in primerni za izvajanje prepovedi vstopa v igralnico, torej osnovne podatke za identifikacijo oseb, kar bi bilo tudi v skladu z določbo 3. odstavka 78. člena ZIS. O tem je še preciznejša določba 2. odstavka 82. člena ZVOP-1-UPB1, ki v evidenci vstopov in izstopov iz prostorov dopušča vodenje samo teh osebnih podatkov: osebno ime, številka in vrsta osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev ter datum, ura in razlog vstopa ali izstopa v ali iz prostorov. Glede roka hrambe osebnih podatkov bi bilo možno, ob odsotnosti pozitivnopravne podlage oziroma do bodoče zakonske ureditve tega konkretnega vprašanja v ZIS, upoštevati več variantnih možnosti:

1. a)Analogno uporabo določbe 6. odstavka 108. člena ZIS, po kateri Urad podatke, pridobljene po tem zakonu, lahko uporablja tri leta, jih nato arhivira in po treh letih arhiviranja uniči; trajna hramba osebnih podatkov po mnenju Pooblaščenca nikakor ne pride v poštev, saj je to predpisano v tej zakonski določbi samo za izrecno določene podatke, bilo bi pa tudi v nasprotju tako z načelom zakonitosti kot sorazmernosti obdelave podatkov.
2. b)Splošno pravilo ZVOP-1-UPB1 v 21. členu določa, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Ker gre v tem primeru za obdelavo osebnih podatkov izključno z namenom prepovedi vstopa v igralnice, ki jo lahko neposredno izvajajo le koncesionarji, bi bilo mogoče upoštevati tudi posebno določbo drugega odstavka 78. člena ZIS. Le-ta koncesionarja obvezuje, da mora organizirati avdio video nadzor in recepcijsko službo, tako da je zagotovljen nadzor nad osebami, ki prihajajo v igralnico. S tem je mogoče povezati hrambo osebnih podatkov iz evidence vstopov in izstopov iz prostorov, glede katerih je v 4. odstavku 82. člena ZVOP-1-UPB1 predpisano, da se lahko hranijo največ tri leta od vpisa, nato se zbrišejo ali na drug način uničijo, če zakon ne določa drugače (kar pa v tem primeru ni izrecno določeno).
3. c)Vendar je očitno, da na opisani način namen obdelave osebnih podatkov ne bi bil dosežen, saj ni nujno, da bi posamezniki sploh kdaj nameravali oziroma poskušali vstopiti v igralnico in bili pri tem evidentirani. Namen obdelave osebnih podatkov posameznikov s »samoprepovedjo« igranja je preventiven in bolj ali manj trajen, vsekakor pa vezan na posameznikovo osebno privolitev. Pooblaščenec zato meni, da bi kazalo tudi rok hrambe teh osebnih podatkov vezati na osebno privolitev posameznika. Možna praktična rešitev bi lahko bila, da se posamezniku predlaga sporazumno določeni rok hrambe osebnih podatkov (npr. 3 leta) z možnostjo podaljševanja, kar bi ob poteku dogovorjenega roka terjalo novo osebno privolitev posameznika za obdelavo podatkov za isti namen. Vezanost na osebno privolitev pa tudi pomeni, da bi bilo treba upoštevati morebitni preklic posameznika ter njegove osebne podatke posledično zbrisati. Ad 3. Ostale zahteve po ZVOP-1-UPB1 V smislu 18. člena ZVOP-1-UPB1 bi bilo priporočljivo, da bi Urad pred vnosom v zbirko preveril točnost osebnih podatkov, v skladu z 19. členom pa bi moral obvestiti posameznika o podatkih o Uradu kot upravljavcu osebnih podatkov in o njegovem zastopniku, o izrecnem namenu obdelave podatkov (prepoved vstopa), o uporabnikih (vseh koncesionarjih) ter o pravici do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa. Vse navedeno bi lahko vseboval pisni formular, s katerim bi Urad zbiral osebne podatke posameznika, ki bi ga le-ta tudi podpisal in obdržal en izvod. V smislu določbe drugega odstavka 8. člena ZVOP-1-UPB1 bi bil posameznik tako predhodno ustrezno seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki pa se ne bi smeli nadalje obdelovati za noben drug namen (16. člen ZVOP-1-UPB1). V skladu z določbo 3. odstavka 22. člena bi morala biti zagotovljena sledljivost v zvezi z vsakim posredovanjem osebnih podatkov uporabnikom, ki bi bili v tem primeru v skladu z namenom in posameznikovo privolitvijo izključno vsi koncesionarji (potencialno tudi vsi novi koncesionarji, če bi posameznik v to izrecno privolil). Urad bi bil dolžan kot upravljavec osebnih podatkov za navedeno posebno zbirko vzpostaviti katalog zbirke osebnih podatkov (26. člen ZVOP-1-UPB1) ter v skladu s 27. členom takšno zbirko osebnih podatkov vnaprej prijaviti v register zbirk osebnih podatkov pri Pooblaščencu. V skladu s 3. poglavjem ZVOP-1-UPB1 bi moral Urad poskrbeti tudi za ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, to predpisati z ustreznim aktom ter poleg dejanskih ukrepov in postopkov določiti tudi osebe, ki bi bile odgovorne za to zbirko osebnih podatkov in njihovo obdelavo. 4. Obdelava osebnih podatkov pri koncesionarjih kot zasebnem sektorju Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, ki prihaja v poštev tudi za koncesionarje kot izvajalce posebnih iger na srečo, predstavlja določba prvega odstavka 10. člena ZVOP-1-UPB1. Ta določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zakon torej omogoča koncesionarjem splošno možnost obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika, ki pa mora biti v tem primeru predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (in ga pravzaprav sam določa). Iz vidika t. i. samoprepovedi torej ni pravnih ovir, da bi vsak koncesionar upravljal zbirko osebnih podatkov posameznikov, ki bi v to privolili z izrecnim namenom, da se jim prepove vstop v igralnico. Pri tem obstaja tako možnost, da bi vsak koncesionar dobil privolitev od posameznika neposredno (kot se prakticira doslej, a je iz praktičnih razlogov neizvedljivo hkrati pri vseh koncesionarjih in neučinkovito glede na ta konkretni namen), ali pa posredno prek Urada, kot je opisano v prejšnji točki. V enem in drugem primeru pa bi bil vsak koncesionar upravljavec osebnih podatkov, ki je opredeljen v 6. točki 6. člena ZVOP-1-UPB1 kot fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. To pomeni, da bi moral tudi vsak koncesionar, tako kot je bilo omenjeno že za Urad, za takšno posebno zbirko osebnih podatkov vzpostaviti katalog s podatki iz 26. člena ZVOP-1-UPB1 ter v skladu s 27. členom opraviti vnaprejšnjo prijavo v register zbirk osebnih podatkov pri Pooblaščencu. Prav tako bi moral vsak koncesionar izpolniti vse zahtevane pogoje v zvezi z zavarovanjem osebnih podatkov (glej zgoraj). V zvezi z izvajanjem posebnih iger na srečo je treba upoštevati tudi zakonsko ureditev obdelave osebnih podatkov igralcev po posebnih določbah ZIS, saj so koncesionarji v skladu z 78. členom celo dolžni voditi posebno evidenco o igralcih, ki vsebuje osnovne podatke za identifikacijo oseb, vanjo pa morajo vpisati vsakega igralca, ki vstopi v igralnico. Ti podatki so poslovna skrivnost in jih sme koncesionar sporočati drugim osebam le, če tako določa zakon. Ta evidenca, ki je sicer nedvomno povezana tudi z namenom prepovedi vstopa v igralnico, ki jo lahko koncesionar uporabi v skladu s 84. členom ZIS, pa bi se morala voditi ločeno od opisane evidence osebnih podatkov posameznikov na podlagi »samoprepovedi«, saj sta pravni podlagi za obe zbirki različni. 5. Izmenjava osebnih podatkov med koncesionarji Glede na to, da so vsi koncesionarji zasebni sektor, bi bilo možno urediti centralizirano zbiranje in posredovanje osebnih podatkov posameznikov na podlagi njihove osebne privolitve tudi med samimi koncesionarji, brez sodelovanja oziroma posredniške vloge Urada. Če bi se koncesionarji o tem medsebojno sporazumeli, bi lahko en od koncesionarjev (morda največja družba) zbiral osebne podatke od posameznikov na podlagi njihove osebne privolitve, seveda z jasno opredeljenim namenom prepovedi dostopa posameznikom do iger na srečo (prepoved vstopa v igralnice) in z izrecnim soglasjem za posredovanje zbranih osebnih podatkov s tem namenom vsem ostalim koncesionarjem. Pravno podlago za obdelavo (zbiranje in posredovanje) osebnih podatkov na ta način predstavljajo že omenjena določba 1. odstavka 10. člena ZVOP-1-UPB1, ki splošno dopušča obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju na podlagi posameznikove osebne privolitve, ter določbe 22. člena ZVOP-1-UPB1 o posredovanju osebnih podatkov uporabnikom osebnih podatkov. Pri slednjem je zlasti pomembno, da upravljavec osebnih podatkov zagotovi sledljivost posredovanja osebnih podatkov, tako da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi. Tudi v tem primeru bi moral vsak od koncesionarjev, ki je kot uporabnik hkrati tudi v vlogi upravljavca zbirke osebnih podatkov, zadostiti vsem zakonskim zahtevam, zato vse že povedano o dolžnosti vzpostavitve kataloga takšne zbirke, prijave v register, zavarovanja, roka hrambe osebnih podatkov, obveščanja posameznika in varovanja poslovne skrivnosti, velja za vsakega posameznega koncesionarja. V vsakem primeru bi bilo treba varstvo osebnih podatkov ustrezno zagotoviti tudi pri neposrednem izvajanju prepovedi vstopa posameznikom v igralnice. To pomeni, da bi moral vsak koncesionar poleg ustreznega internega pravnega reguliranja tega vprašanja tudi na primeren način operativno izvajati prepoved vstopa v igralnico. Slednje se lahko izvaja samo na recepciji vsakega koncesionarja. V zvezi s tem Pooblaščenec priporoča, da se v smislu načela sorazmernosti obdelave osebnih podatkov receptorjem omeji dostop do celotne posebne zbirke osebnih podatkov tako, da bi se z vnosom najnujnejših osebnih podatkov posameznika ter s pomočjo iskalnika in zadetka ugotovilo ob identifikaciji osebe tudi njeno prepoved vstopa v igralnico ter ob morebitnem poskusu igranja posamezniku to tudi preprečilo. Pooblaščenec pa svetuje, da bi v smislu svoje nadzorne vloge Urad vsekakor sodeloval pri vzpostavitvi takšnega sistema in tudi na ustrezen način spremljal njegovo izvajanje. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
4. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026