Osebnih podatki storilcev kaznivih dejanj za potrebe uveljavljanja regresnih zahtevkov zavarovalnice + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.03.2010 Številka: 0712-107/2010/2 Kategorije:Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec je dne
- 2010 oziroma
- 2010 (dodatna pojasnila) prejel vaše zaprosilo za mnenje, iz katerega izhaja, da vam je okrožno državno tožilstvo posredovalo le anonimizirani kopiji kazenskih ovadb in sklepov o zavrženju ovadb v zvezi z mladoletnima storilcema kaznivih dejanj oziroma povzročiteljema škode. Kot zavarovalnica bi za uveljavljanje regresnih zahtevkov zoper oba storilca oziroma njune starše nujno potrebovali tudi njihove identifikacijske podatke. Zahteva, naslovljena na okrožno državno tožilstvo se je nanašala na vse dokumente, s katerimi morebiti razpolagajo (ovadbe, sklepi, obtožni akti, sodbe in podobno), kot iskalni kriterij pa ste uporabili številki ovadb, ki vam jih je sporočila policija. Zanima vas, ali ste kot zavarovalnica, na podlagi Zakona o zavarovalništvu, v konkretnem primeru upravičeni do osebnih podatkov storilcev (zlasti do osebnega imena, rojstnega datuma in naslova) ter njunih staršev? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
- Zavarovalnica je na podlagi
- člena Zakona o zavarovalništvu upravičena do pridobitve med drugim tudi identifikacijskih osebnih podatkov udeležencev in prič škodnega dogodka, ki jih potrebuje za sklepanje zavarovanj in likvidacijo škod. Izterjava regresnih zahtevkov pa je dejavnost, ki ni neposredno povezana z osnovno dejavnostjo zavarovalnic – to je sklepanjem vseh vrst zavarovanj. Regresne terjatve so terjatve do dolžnikov zavarovancev zavarovalnice, vedno nastanejo po izplačilu zavarovalnine in so usmerjene proti osebam, ki so povzročile škodo in zanjo odgovarjajo, zato pridobivanje osebnih podatkov za namene regresa, po mnenju Pooblaščenca ne more temeljiti na
- členu ZZavar.
- Identifikacijske podatke oseb, ki so povzročile škodo, lahko od policije ali okrožnega državnega tožilstva na podlagi
- člena ZOdv pridobi odvetnik, če ga zavarovalnica pooblasti za zastopanje v pravdnem ali drugem sodnem postopku, z namenom uveljavitve regresnega zahtevka zavarovalnice. O b r a z l o ž i t e v:
- Iz
- člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar) izhaja, da lahko zavarovalnice za namene sklepanja zavarovanj in likvidacije škod v okviru »zbirke podatkov o škodnih dogodkih« (drugi odstavek) obdelujejo naslednje osebne podatke (četrti odstavek): ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič, kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnimi dogodki, vrsta škodnega dogodka, kraj, čas in potek škodnega dogodka in opis škode v škodnem dogodku. Za razliko od »zbirke podatkov o zavarovalcih« in »zbirke podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine«, se osebni podatki v zgoraj omenjeni »zbirki podatkov o škodnih dogodkih« nanašajo na osebe, ki so bile udeležene v škodnem dogodku in priče. Čeprav zakon tega jasno ne določa, je namreč dopustna in logična razlaga, da se osebni podatki iz
- do
- alineje četrtega odstavka prav tako nanašajo na udeležence škodnih dogodkov, kot to velja za podatke iz
- alineje četrtega odstavka. Četrti odstavek torej omogoča, da zavarovalnica obdeluje vse podatke iz
- do
- alineje kot osebne podatke, saj se nujno navezujejo na identifikacijske osebne podatke iz
- alineje. Povedano drugače, za vsako od kategorij - kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnimi dogodki, vrsta škodnega dogodka, kraj, čas in potek škodnega dogodka ter opis škode v škodnem dogodku, se lahko zbirajo tudi identifikacijski osebni podatki - ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče ter državljanstvo. Med udeležence v škodnem dogodku nedvomno lahko štejemo tudi (domnevne) povzročitelje škode. Skladno s
- točko šestega odstavka
- člena ZZavar lahko zavarovalnica podatke iz 1., 3.,
- in
- alineje četrtega odstavka pridobi iz zbirk ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (sem spada tudi policija, kot organ v sestavi MNZ). V povezavi z določbo sedmega odstavka istega člena je policija te podatke dolžna posredovati zavarovalnici na njeno pisno (in obrazloženo!) zahtevo. Taksativno določen nabor osebnih podatkov v celotnem četrtem odstavku
- člena ZZavar ne dopušča pridobitve osebnih podatkov storilčevih staršev, razen če so bili neposredno udeleženi v škodnem dogodku. Identifikacijski osebni podatki staršev mladoletnih storilcev ne spadajo med osebne podatke udeležencev v škodnem dogodku. Pri tem je nepomembno dejstvo, da gre za mladoletnikove zakonite zastopnike. V konkretnem primeru, ko navajate, da potrebujete osebne podatke za namen uveljavitve regresnega zahtevka, Pooblaščenec opozarja, da se
- člen ZZavar nanaša na obdelavo osebnih podatkov, ki so potrebni za sklepanje zavarovanj in likvidacijo škod. Izterjava regresnih zahtevkov pa je dejavnost, ki ni neposredno povezana z osnovno dejavnostjo zavarovalnic – to je sklepanjem vseh vrst zavarovanj. Regresne terjatve so terjatve do dolžnikov zavarovancev zavarovalnice. Regresna terjatev pomeni, da dolžnik dolguje upniku – zavarovalnici znesek izplačane zavarovalnine zaradi povzročitve škode za katero je subjektivno odgovoren, ker je škodo povzročil z ravnanjem, za katerega zavarovalnica na podlagi splošnih pogojev zavarovanja ne daje jamstva. Regresne terjatve v zavarovalnicah tako nastanejo šele po izplačilu zavarovalnine (po likvidaciji škode) in so usmerjene proti osebam, ki so povzročile škodo in zanjo odgovarjajo. Zavarovalnica v tem odnosu nastopa v vlogi upnika. Pooblaščenec meni, da tudi v tej vlogi lahko uporabi podatke, ki jih je zbrala v okviru sklenitve zavarovanja in likvidacije škode v konkretnem primeru, vendar se pri pridobivanju osebnih podatkov več ne more sklicevati na
- člen ZZavar. Kot drugi upniki se lahko sklicuje na
- člen ZVOP-1 oziroma na
- člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 93/2007, 6/2008 Skl.US: U-I-354/07-6, 37/2008-ZST-1, 45/2008-ZArbit, 113/2008 Odl.US: U-I-344/06-11, 28/2009, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 57/2009 Skl.US: Up-1801/08-10, U-I-237/08-10; ZIZ).
- Ker je Informacijski pooblaščenec ob navezovanju na Zakon o odvetništvu že izdal več mnenj o upravičenosti odvetnikov za pridobivanje osebnih podatkov, vam predlagamo, da si na spletni strani Informacijskega pooblaščenca (www.ip-rs.si) s pomočjo iskalnika ogledate mnenja s tega področja. V primeru pridobivanja osebnih podatkov s strani odvetnika načeloma ni omejitve glede podatkov o starših mladoletnih storilcev. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026