← Slovenija

Personalizacija vstopnic za nogometno tekmo - IPRS

Personalizacija vstopnic za nogometno tekmo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.08.2007 Številka: 0712-761/2007/2 Kategorije:Razno, Upravne enote --> Kategorije: Razno, Upravne enote Spoštovani, dne 19.8.2007 smo po elektronski pošti prejeli vaše zaprosilo za pojasnilo: Ali sme blagajničarka, ki prodaja vstopnice za nogometno tekmo, zahtevati osebni dokument in ali ga sme zahtevati tudi varnostnik pred vhodom na stadion, kjer nogometna tekma poteka? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi sedme točke prvega odstavka
  2. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, 51/2007 – ZUstS-A, 67/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  3. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
  4. členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon. Sistemski zakon je ZVOP-1, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. 1.) ZAKON O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in ne nazadnje tudi številka stanovanja), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Pooblaščenec ob tem dodaja, da je pristojnost Pooblaščenca v zvezi z osebnimi podatki podana le takrat, kadar se osebni podatek nahaja v zbirki osebnih podatkov in gre za obdelavo osebnih podatkov iz zbirke oziroma za obdelavo, ko so osebni podatki namenjeni vključitvi v zbirko. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
  5. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Tako je potrebno dopustnost zbiranja podatkov, za katere sprašujete, presojati predvsem z vidika Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZJZ), ki ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah in Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/2003 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZasV). 2.) ZAKON O JAVNIH ZBIRANJIH ZJZ v
  6. členu določa vrsto shodov in prireditev, za katere je potrebno posebno dovoljenje. Dovoljenje je potrebno med drugim tudi za mednarodne športne prireditve in članska tekmovanja klubov prve državne lige v kolektivnih športih. Mednarodne športne prireditve so v skladu s
  7. točko
  8. člena ZJZ velike mednarodne športne prireditve, kot jih določa zakon, ki ureja področje športa, mednarodna klubska tekmovanja in nastopi reprezentanc, ki se izvajajo pod okriljem mednarodnih ali nacionalnih panožnih športnih zvez in druge športne prireditve v kolektivnih športnih panogah, na katerih sodeluje tuj klub, ki je v prvi državni ligi države, iz katere prihaja. Pooblaščenec predvideva, da v svoji vlogi navajate nogometno tekmo med NK Domžale in Dinamom iz Zagreba. Ta tekma ustreza karakteristikam, ki jih določa ZJZ za mednarodno športno prireditev, za katero je potrebno dovoljenje. Le-to izda Upravna enota, ki je v skladu z
  9. členom na prvi stopnji pristojna za izdajo. Upravna enota izda dovoljenje za prireditev na podlagi
  10. člena, če je organizator v postopku izkazal, da je predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja ter da shod oziroma prireditev ne bo ogrožala javnega prometa in predstavljala nedopustne obremenitve okolja. V dovoljenju lahko pristojni organ organizatorju naloži dodatne ukrepe za večjo varnost ljudi in premoženja ter za vzdrževanje reda. V 10 . členu ZJZ so določene splošne dolžnosti organizatorja javne prireditve: - Organizator mora prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. - Organizator mora določiti vodjo. Vodja je lahko oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje. - Glede na značaj prireditve in pričakovano število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko službo. - Če je organizatorju športne prireditve v kolektivni športni panogi z dovoljenjem iz
  11. člena tega zakona naloženo, da mora zaradi posebno velikega tveganja, da bi na prireditvi prišlo do ogrožanja reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, od udeležencev prireditve ob nakupu vstopnic pridobiti osebne podatke (personalizacija vstopnic), lahko zbira le podatke o osebnem imenu, državljanstvu in stalnem ali začasnem prebivališču in to le od posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. Osebne podatke lahko zbira in obdeluje le skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in jih lahko posreduje le policiji za izvrševanje nalog, ki jih ima ta po določbah tega zakona in obvezujočih mednarodnih pogodbah, ki določajo ukrepe za preprečevanje nasilja na športnih prireditvah. Organizator je dolžan zbrane osebne podatke hraniti največ tri mesece od prireditve, nato pa uničiti. - Na način in pod pogoji iz prejšnjega odstavka je organizator dolžan ravnati tudi z osebnimi podatki, ki so bili pridobljeni z videonadzorom shoda ali prireditve. - Če se na shodu oziroma prireditvi opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo drugi predpisi, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti določajo ti predpisi. Pooblaščenec glede na obvestilo za javnost, ki ga je vsem medijem dne 31.7.2007 posredovala Policijska uprava Ljubljana, ugotavlja, da je Upravna enota Domžale za zagotovitev varnosti v dovoljenju za javno prireditev, organizatorju naložila več ukrepov, med drugimi tudi personalizacijo vstopnic (zgoraj navedena
  12. alineja). Organizator je torej moral upoštevati ukrepe določene v dovoljenju, za personalizacijo vstopnic pa tudi ima ustrezno zakonsko podlago v ZJZ. Blagajničarka je ob vašem nakupu vstopnice za nogometno tekmo morala zahtevati osebni dokument na vpogled, za kar je imela tudi ustrezno zakonsko podlago. 3.) ZAKON O ZASEBNEM VAROVANJU V dopisu sprašujete še, ali lahko tudi varnostnik od vas zahteva osebni dokument. Kot je bilo že povedano, mora organizator v skladu z
  13. členom ZJZ glede na značaj prireditve in pričakovano število udeležencev za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko službo. Pooblaščenec predvideva, da je na predmetni nogometni tekmi rediteljsko službo v skladu s tretjim odstavkom
  14. člena ZJZ zagotavljal subjekt, ki opravlja dejavnost varovanja javnih zbiranj. V takem primeru lahko reditelji varnostniki izvajajo tudi druge ukrepe, ki jih določa zakon, ki ureja zasebno varovanje, če so za vzdrževanje reda nujni in niso s tem zakonom prepovedani. ZZasV v prvem odstavku
  15. člena določa ukrepe, ki jih pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme izvajati varnostnik: – opozoriti osebo, naj se oddalji z območja, iz objekta ali prostora, ki ga varuje (v nadaljnjem besedilu: varovano območje), če se tam neupravičeno zadržuje; – ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, ali če tako določajo pravila na varovanem območju; – površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila in prtljago osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, in če oseba s tem soglaša; – preprečiti osebi vstop oziroma izstop z varovanega območja, če ta odkloni pregled iz prejšnje alineje, če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti ali če so podani drugi razlogi, zaradi katerih je nujno potrebno, da se ji vstop oziroma izstop z varovanega območja prepreči; – zahtevati od osebe, ki ogroža varnost ljudi, premoženje ali red na varovanem območju, da z ogrožanjem takoj preneha ali da zapusti varovano območje; – zadržati osebo, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, do prihoda policije; – uporabiti sredstva za vklepanje, če drugače ne morejo zadržati osebe iz prejšnje alineje; – uporabiti fizično silo, če drugače ne more preprečiti osebi vstopa oziroma izstopa z varovanega območja, preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja, ki ga varuje ali zadržati osebe do prihoda policije; – uporabljati video nadzorne sisteme in voditi evidenco obiskovalcev na varovanem območju. 4.) SKLEPNO Pooblaščenec glede na navedeno zaključuje, da sta imela blagajničarka in varnostnik na nogometni tekmi v Domžalah pravico preveriti vaš osebni dokument oziroma sta bila to v konkretnem primeru po službeni dolžnosti tudi zavezana storiti. Pooblaščenec opozarja še, da v kolikor vas zanima celotna vsebina izdanega dovoljenja za prireditev, ste v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ) lahko po postopku in na način, ko ga določa ZDIJZ, zahtevate seznanitev z dovoljenjem, ki ga je za prireditev izdala Upravna enota Domžale. Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja pisno naslovite na Upravno enoto Domžale. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.