Pisne izjave, s katerimi razpolaga zavarovalnica + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.07.2008 Številka: 0712-628/2008/2 Kategorije:Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo Spoštovani,dne
- 2008 smo prejeli vaš dopis z dne
- 2008, v katerem navajate, da ste gospodarska družba, ki se primarno ukvarja z odškodninsko - zavarovalniškim svetovanjem in posredovanjem. Pri svojem delu ste pri korespondenci z Zavarovalnico ... d.d. naleteli na težave v smislu pridobivanja informacij glede izjav, ki jih pooblaščenci imenovane zavarovalnice zbirajo na terenu od vaših strank - pooblastiteljev. Pooblaščenci imenovane zavarovalnice opravljajo obiske na domu, brez najave ali pa je najava dana nekaj minut pred prihodom. Pooblaščenci imenovane zavarovalnice od strank – pooblastiteljev jemljejo pisne izjave, ne izročijo pa kopije danih izjav. Ker se med postopkom imenovana zavarovalnica v svojih stališčih sklicuje na izjave, ki jih je pridobila na zgoraj opisani način, ste zavarovalnico pozvali, da vam kopije izjav, ki so jih dali vaši pooblastitelji – oškodovanci, izroči. Imenovana zavarovalnica je zavzela stališče, da vam izjav ne izroči, saj naj bi te listine imele značaj interne listine. V prilogi nam pošiljate fotokopijo dopisa prvostopenjskega organa imenovane zavarovalnice in fotokopijo dopisa pritožbene komisije imenovane zavarovalnice. Menite, da je stališče imenovane zavarovalnice sporno. Listine, ki so napisane in podpisane s strani strank samih, ne morejo imeti značaja internega dokumenta. Menite, da bi zavarovalnica morala ob prejetju zahtevka po izdaji listine, ki jo je izpisala in podpisala stranka sama, ali pa jo je napisal pooblaščenec imenovane zavarovalnice, pa jo je po tem, ko jo je prebrala in podpisala stranka sama, morala strankam ali pooblaščencem teh istih strank, le-to izročiti. Prosite nas, da o početju imenovane zavarovalnice zavzamemo stališče in vam ga posredujemo. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Presoja, ali gre pri izjavah za osebne podatke, za čigave osebne podatke gre in ali gre za zbirko osebnih podatkov, je s strani Pooblaščenca nemogoča, saj mu ni poznano za kakšno izjavo gre, in ali ob tem lahko govorimo, da gre za zbirko osebnih podatkov. Zato tudi splošnega odgovora glede posredovanja izjav ni mogoče podati.V kolikor ne gre za zbirko osebnih podatkov, se določbe ZVOP-1 ne uporabljajo. Kar pomeni, da lahko zavarovalnica s takšno izjavo razpolaga v skladu s svojimi internimi pravili in se torej lahko postavi tudi na stališče, da vam takšne izjave ne posreduje. V primeru, da se s takšnimi izjavami ustvarja zbirka osebnih podatkov, pa je dolžnost zavarovalnice, da kot upravljavec osebnih podatkov posamezniku, v skladu s
- in
- čl. ZVOP-1, omogoči seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. Obrazložitev:Iz vašega vprašanja ni razvidno, za kakšne izjave gre, zato vam bomo odgovorili na splošno, kakšne so dolžnosti upravljavcev osebnih podatkov. V obravnavanem primeru je z vidika predpisov s področja varstva osebnih podatkov bistveno vprašanje, ali je takšno izjavo mogoče opredeliti kot zbirko osebnih podatkov oziroma kot dokument, ki vsebuje osebne podatke, ter od vprašanja, čigave osebne podatke vsebuje. Uporaba določb ZVOP-1 in drugih predpisov s področja varstva osebnih podatkov je namreč odvisna prav od tega, ali gre za obdelavo osebnih podatkov in ali se ti obdelujejo v okviru zbirke osebnih podatkov.Potrebno je namreč opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni šele, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa peta točka
- člena ZVOP-
- ZVOP-1 namreč v skladu s
- členom določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov.Glede na določbe
- člena ZVOP-1 pomeni osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.V
- členu ZVOP-1 je obdelava osebnih podatkov definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. V vašem primeru bi lahko šlo za zbirko, če je obravnavani dokument del spisa (škodnega dogodka), ki ga je možno v zbirki najti s pomočjo enega od identifikatorjev (ime priimek, številka zadeve…). V tem primeru bi namreč šlo za strukturo niza in zato za zbirko osebnih podatkov. Peta točka
- člena ZVOP-1 določa, da je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Ocene, ki temeljijo na Direktivi 95/46/ES o varstvu posameznikov pri varstvu osebnih podatkov in o pretoku takih podatkov z dne 24.10.1995 (v nadaljevanju Direktiva 95/46/ES), se ukvarjajo z bazami podatkov striktno z informacijskega vidika in podajajo razlago izključno glede na strokovno področje informatike (v smislu vede o informacijah, ang. information science), ne pa tudi s pravnega vidika.Direktiva 95/46/ES podaja naslednjo definicijo zbirke osebnih podatkov: »Zbirka osebnih podatkov pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki je dostopen v skladu s posebnimi merili, bodisi, da je centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi.« Iz navedene definicije sledi, da podatki ustrezajo zbirki osebnih podatkov, če zadostujejo naslednjim pogojem: - gre za osebne podatke (pravna definicija); - gre za niz teh podatkov (definicija z vidika informatike); - gre za strukturiran niz (definicija z vidika informatike); - je ta dostopen v skladu s posebnimi merili (ohlapna definicija meril).Zadnji del definicije zbirke osebnih podatkov predstavlja podlago za široko obravnavo zbirk, ki ustrezajo predhodnim pogojem. Niz podatkov je strukturiran, kadar gre za ponavljanje enakega zaporedja kategorij podatkov, ki je obdelan na način, da je mogoče na podatkih neposredno ali ob minimalnih prilagoditvah izvajati relacijske operacije, ki (z informacijskega vidika) povečujejo informacijsko vsebnost podatkov oziroma zbirke, pri čemer relacijske operacije med drugim pomenijo združevanje, razvrščanje, iskanje, povezovanje in ostale operacije s podatki. Takim zahtevam ustreza v najenostavnejši obliki tabela podatkov, kadar omogoča preoblikovanje v relacijsko bazo podatkov. Šele ta omogoča povezovanje posameznih podatkov in posledično pridobivanje sekundarnih informacij. Vendar pa na tem mestu opozarjamo, da določil ZVOP-1 ne gre gledati strogo tehnično, ampak je poleg obravnave z vidika informacijskih ved potrebno upoštevati tudi merilo določljivosti posameznika v povezavi z zahtevnostjo postavitve meril, ki to določljivost omogoči.Presoja, ali gre pri izjavah za osebne podatke, za čigave osebne podatke gre in ali gre za zbirko osebnih podatkov, je s strani Pooblaščenca nemogoča, saj mu ni poznano za kakšno izjavo gre in ali ob tem lahko govorimo, da gre za zbirko osebnih podatkov. Zato tudi splošnega odgovora glede posredovanja izjav ni mogoče podati.V kolikor ne gre za zbirko osebnih podatkov, se določbe ZVOP-1 ne uporabljajo. Kar pomeni, da lahko zavarovalnica s takšno izjavo razpolaga v skladu s svojimi internimi pravili in se torej lahko postavi tudi na stališče, da vam takšne izjave ne posreduje (kar pa je v vašem primeru manj verjetno). V primeru, da se s takšnimi izjavami ustvarja zbirka osebnih podatkov, ali če je izjava del neke zbirke, pa je dolžnost zavarovalnice, da kot upravljavec osebnih podatkov posamezniku, v skladu s
- in
- čl. ZVOP-1, omogoči seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. To pomeni, da lahko podpisnik izjave od zavarovalnice zahteva, da mu omogoči vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj ter njihovo prepisovanje ali kopiranje. Takšno zahtevo pa lahko po pooblastilu posameznika, iz katerega jasno izhaja, da je podano za namen vpogleda v lastne osebne podatke, zahteva pravna ali fizična oseba, ki jo je posameznik pooblastil. S spoštovanjem.Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026