Plačilne liste tretjih oseb, zahteva zavarovalnice + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.10.2007 Številka: 0712-895/2007/2 Kategorije:Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem pojasnjujete, da zavarovalnica od vas želi podatke o plači treh primerjalnih delavcev iz istega podjetja (navedenih poimensko) za isto obdobje zadnjih treh mesecev, kot tudi vaše plačilne liste. Prosite nas za mnenje, saj menite, da gre za kršenje varstva osebnih podatkov sodelavcev, ki pri tej stvari ne bi smeli biti vmešani. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Zavarovalnica od vas ne more zahtevati pridobivanja in posredovanja osebnih podatkov tretjih oseb, torej oseb, na katere se odškodninski zahtevek ne nanaša, saj tudi sama teh osebnih podatkov ni upravičena zbirati in nadalje obdelovati. Posredovanje in nadaljnja obdelava osebnih podatkov tretjih oseb je dopustna zgolj na podlagi osebne privolitve teh oseb. Obdelava podatkov o plači tretjih oseb bi bila dopustna tudi v primeru, da se zagotovi obdelava (osebnih) podatkov v anonimizirani obliki. O b r a z l o ž i t e v:
- Uvodno ZVOP-1 kot temeljni in sistemski zakon na področju varstva osebnih podatkov v prvem odstavku
- člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor spadajo tudi zavarovalnice) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Drugi odstavek
- člena ZVOP-1 določa, da se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
- Ali obstaja podlaga v zakonu? V uvodu omenjena določba prvega odstavka
- člena ZVOP-1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru je Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06-UPB; v nadaljevanju ZZavar) tisti predpis, na katerega napotuje ZVOP-
- ZZavar je tako v odnosu do ZVOP-1 specialni zakon, zato se po načelu lex specialis derogat legi generali (specialen zakon razveljavlja splošnega) za vprašanja upravičenosti zbiranja osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki jih lahko zbirajo zavarovalnice, uporabljajo določbe ZZavar. Te pa zavarovalnicam dajejo vsa pooblastila, da lahko od zavarovalcev zbira in obdeluje določene osebne podatke določenih oseb. Prvi odstavek
- člena ZZavar določa, da zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja. Na podlagi drugega odstavka
- člena ZZavar, zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo, med drugim: - zbirko podatkov o zavarovalcih, - zbirko podatkov o škodnih dogodkih ter - zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine. V zbirki podatkov tretje alineje prejšnjega odstavka se na podlagi petega odstavka
- člena ZZavar zbirajo naslednji osebni podatki: - ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče in davčna številka zavarovane osebe, za katero se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina, - predhodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice zavarovanca in oškodovanca, - dohodki zavarovanca in oškodovanca, - upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca, - stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke zavarovanca in oškodovanca. Posebej je potrebno pojasniti še, da se na podlagi šestega odstavka
- člena ZZavar podatki iz obravnavane zbirke zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, od drugih oseb (prič škodnih dogodkov) in tudi iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov, delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo. Organi, organizacije in posamezniki, ki podatke imajo, morajo te na pisno zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju (sedmi odstavek
- člena ZZavar). Seveda lahko zavarovalnica uresničuje zgoraj obravnavano z zakonom določeno možnost pridobivanja relevantnih podatkov samo, če sta izpolnjena dva pogoja: - pridobivanje podatkov je v zvezi z realizacijo konkretne, dejansko sklenjene zavarovalne pogodbe, - iz narave zavarovalne pogodbe mora izhajati, da so za realizacijo pogodbenih pravic in obveznosti potrebni podatki o plači. Glede na jasno dikcijo
- alineje petega odstavka »dohodki zavarovanca in oškodovanca« in drugih določb
- člena, ne more biti nobenega dvoma, da se osebni podatki, ki jih zavarovalnica lahko pridobiva, nanašajo samo na zavarovanca oz. oškodovanca, ne pa tudi na osebne podatke tretjih oseb. Zavarovalnica tako nima zakonske podlage za pridobivanje, zbiranje in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov oseb, ki s konkretno zavarovalno pogodbo niso v nikakršni zvezi, torej niso upravičenci iz zavarovanja. Še več, zavarovalnica tudi nima izrecne podlage, na kateri bi bila upravičena zahtevati posredovanje teh podatkov od vašega delodajalca ali vaših sodelavcev. Zaradi navedenega, tudi drugi odstavek
- člena ZVOP-1 ne nudi ustrezne podlage za obdelavo osebnih podatkov vaših sodelavcev. Potrebno je dodati, da zahteva po posredovanju podatkov o plači vaših sodelavcev sama po sebi še ne predstavlja kršitve varstva osebnih podatkov. Do kršitve bi prišlo, če bi zavarovalnica podatke obdelovala po tem, ko je do njih na kakršenkoli način prišla. Kršitev bi napravil tudi upravljavec, ki bi podatke, za katere ni podlage v zakonu, zavarovalnici predal. Tako kot zavarovalnica tudi vi nimate možnosti od podjetja ali sodelavcev pridobiti podatkov o (njihovi) plači. To dejstvo in razlogi navedeni v prejšnjih odstavkih tudi s praktičnega vidika onemogočajo izvršljivost zahteve zavarovalnice. Zavarovalnici pomenijo podatki o primerjalni plači zgolj pomožni kriterij za presojo višine odškodnine. Kot kompromisna rešitev se zato ponuja anonimizacija plačilnih listkov. Tako bi bilo dopustno, da zavarovalnica pridobi in nadalje obdeluje anonimizirane (osebne) podatke – npr. plačilni listek, na katerem so izbrisani podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti posameznika, na katerega se plačilni listek nanaša. S prekinitvijo zveze med podatki in določeno osebo, na katero se ti nanašajo, namreč odpade potreba po varstvu (zasebnosti) te osebe. Ob tem se pa postavlja tudi vprašanje, kje je zavarovalnica dobila imena in priimke vaših kolegov (če ne gre za javno objavljene podatke)?
- Privolitev posameznika Glede na določbo prvega odstavka
- člena ZVOP-1, obdelava osebnih podatkov ne bi bila sporna, če bi od sodelavcev uspeli pridobiti privolitev za pridobitev in posredovanje osebnih podatkov zavarovalnici oziroma privolitev za zbiranje in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov pri zavarovalnici. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026