← Slovenija

Pošiljanje dohodnine in polaganje poštne pošiljke dirketno v nabiralnik - IPRS

Pošiljanje dohodnine in polaganje poštne pošiljke dirketno v nabiralnik + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.04.2008 Številka: 0712-396/2008/2 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše pismo po elektronski pošti, v katerem nas sprašujete, ali je prav, da se odločbe o davčni napovedi, ki jih pošilja Davčna uprava RS zavezancem po pošti, ne vročajo osebno, temveč se odložijo v poštni nabiralnik naslovnika. Glede na to, da dohodninske odločbe vsebujejo številne osebne podatke posameznika, bi se po vašem mnenju morala takšna pošta vročati osebno. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB1) ter
  4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec pojasnjuje, da je navadno vročanje informativnih izračunov in odločb o odmeri dohodnine, ki jih davčnim zavezancem pošilja in vroča Davčna uprava RS, povsem v skladu s predpisi, saj se navadna vročitev omenjenih dokumentov opravlja skladno z določili Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1-UPB1 je z vidika varstva osebnih podatkov krovni zakon, ki opredeljuje načine in obseg varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji ter s tem omogoča uresničevanje ustavne pravice varstva osebnih podatkov. Ta v
  5. členu določa splošno opredelitev dopustnosti obdelave osebnih podatkov, in sicer je obdelava osebnih podatkov mogoča le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor glede na določilo
  6. točke
  7. člena ZVOP-1-UPB1 sodi tudi davčna uprava, je nadalje določena v prvem odstavku
  8. člena ZVOP-1-UPB
  9. Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki, ki se obdelujejo, pa morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga ureja
  10. člen ZVOP-1-UPB1, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Za posamezna področja so zato z vidika opredeljevanja konkretnih zakonskih podlag pomembni tudi področni zakoni, ki opredeljujejo namene in obseg osebnih podatkov, ki se zbirajo za posamezne namene. Prav tako lahko zakonska ureditev določenega področja, zaradi njegove specifičnosti, ne dopusti avtonomije strank in dopušča le takšno obdelavo osebnih podatkov, kot jo določa zakon. Pravni okvir davčnega sistema v RS je sestavljen iz materialnih predpisov, ki urejajo davčne obveznosti, in postopkovnih predpisov, s katerimi je določen način ravnanja davčnih organov, kadar v davčnih in drugih stvareh odločajo o obveznih dajatvah in o pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v teh postopkih. Po teh predpisih so dolžni ravnati tudi državni in drugi organi, kadar so po drugih predpisih dolžni uporabljati davčno procesno zakonodajo. Zakon o davčnem postopku je v tem pravnem okviru najpomembnejši in je bil do sedaj že nekajkrat dopolnjen in spremenjen. Bistvene spremembe (tudi na področju dohodnine), je prinesel novi Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2), objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 117, z dne
  11. Obravnavani zakon je začel veljati dne
  12. 2006, uporabljati pa se je začel
  13. 2007, razen za primere, ki so izjemoma urejeni v prehodnih določbah. V drugem delu zakona, ki ureja davčni postopek kot poseben upravni postopek, se zmanjšanje administrativnega bremena izraža na področju izpolnitve davčne obveznosti med drugim tudi z institutom vročitve. Glede na predhodno navedeno se za odmerno leto 2007 pri odmeri in poračunu dohodnine na letni ravni uporablja, kot že zapisano, nova ureditev. Davčni organ je tako zavezancem na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec rezident, prvič sestavil za davčnega zavezanca rezidenta informativni izračun dohodnine, ki se pod določenimi pogoji šteje za njegovo davčno napoved, in sicer če davčni zavezanec rezident ne ugovarja v 15 dneh od dneva vročitve informativnega izračuna dohodnine. Po poteku roka za ugovor, in če zavezanec rezident ni ugovarjal, postane informatvini izračun dohodnine, odločba o odmeri dohodnine. (
  14. odstavek
  15. člena ZDavP-2). Na ta način je zakonodajalec skušal zavezance razbremeniti vlaganja davčnih napovedi, davčno upravo pa obdelave teh napovedi. V primerih iz 4.,
  16. in
  17. odstavka
  18. člena ZDavP-2 (to je v primeru, če davčnemu zavezancu informativni izračun dohodnine ni bil vročen do
  19. maja tekočega leta za preteklo leto, v primeru, če dačvni zavezanec ugovarja zoper informativni izračun iz
  20. odstavka
  21. člena ali v primeru, če davčni zavezanec ugotovi, da je davčna obveznost prenizko ugotovljena) davčni organ preveri navedbe davčnega zavezanca in na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo. Z dnem vročitve začneta teči rok za izpolnitev dačvne obveznosti in rok za vložitev pritožbe (
  22. odstavek
  23. člena). Informativni izračun dohodnine se bo torej štel za davčno napoved, če davčni zavezanec v 15 dneh od dneva njegove vročitve ne bo vložil nanj ugovora. V kolikor bo davčni zavezanec ugotovil, da so podatki pravilni in se bo strinjal s samim izračunom dohodnine, se bo po poteku roka za ugovor, štelo, da se je odpovedal pritožbi, informativni izračun dohodnine pa bo avtomatično postal odločba o odmeri dohodnine. Na osnovi odločbe pa bo za zavezanca nastala davčna obveznost, ki se bo odrazila v doplačilu dohodnine ali pa vrnitvi preveč plačane dohodnine. Po določbi
  24. člena ZDavP-2 se vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, razen odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki se izdajo v postopku davčnega nadzora in v postopku davčne izvršbe, vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena
  25. dan od dneva odprave. Odločbe, izdane na podlagi
  26. odstavka
  27. člena navedenega zakona, pa se vročajo z osebno vročitvijo. Če davčni zavezanec ne plača davka v roku oziroma v roku ne izpolni druge obveznosti, mu davčni organ vroči odločbo, sklep ali drug dokument z osebno vročitvijo. Rok za ugovor v tem primeru prične teči od dneva osebne vročitve. Pooblaščenec torej zaključuje, da se skladno z določili ZDavP-2 vročitve ne opravljajo več z osebno vročitvijo, temveč se opravljajo z navadno vročitvijo. Z novim ZDavP-2 je podaljšan tudi rok za fikcijo vročitve, in sicer s 15 na 20 dni, teči pa začne od dneva odprave dokumenta. Šteje se, da je vročitev opravljena
  28. dan od dneva odpreme. Podatek, kdaj je datum odpreme odločbe, je zapisan na kuverti, v kateri bo odločba poslana zavezancem, da si bodo lahko zavezanci sami izračunali, kdaj se bo štelo, da je bila odločba vročena. Izjema velja za vročitev odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki se izdajajo v postopku davčnega nadzora in v postopku davčne izvršbe. Ob neplačilu davka v predpisanem roku se bo izvršilni naslov zavezancu prav tako vročal z osebno vročitvijo po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.