Pošiljanje e-pošte novinarjem + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.08.2012 Številka: 0712-1/2011/2343 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, v katerem pojasnjujete, da razpolagate z bazo novinarjev, ki jih ob različnih priložnostnih dogodkih (otvoritev hotela, otvoritev nove atrakcije,…) povabite in informirate o dogodkih. Ali tudi v tem primeru gre za tržno sporočilo in potrebujete predhodno privolitev za uporabo e-naslova (pri bazi novinarjev gre sicer informacije javnega značaja)? Večkrat pa vam novinarji sami posredujejo privatne e-naslove, na katere naj bi jim posredovali e-sporočila - je v tem primeru potrebno izrecno pisno soglasje za posredovanje? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri pošiljanju sporočil novinarjem gre prvenstveno za namen obveščanja javnosti, čeprav je sporočilo poslano določeni osebi – novinarju ali mediju. Takih sporočil, čeprav so lahko zelo podobne vsebine kot komercialno sporočilo v okviru neposrednega trženja, ne moremo šteti za neposredno trženje, saj njihov cilj ni neposredno obveščanje posameznika, ki je prejel sporočilo, pač pa, da ta posameznik – novinar – sporočilo preko medijev in glede na svoje izkušnje posreduje javnostim. Ko gre za sporočila/vabila za medije/javnost in ne gre za neposredno trženje (čeprav je materija lahko ista, tekst pa zelo podoben, a je namen pošiljanja drugačen), se uporabljajo splošne določbe ZVOP-1 in ne določbe glede neposrednega trženja. Ko pa gre za sporočila/vabila za medije/javnost in ne gre za neposredno trženje (čeprav je materija lahko ista, tekst pa zelo podoben, a je namen pošiljanja drugačen), Pooblaščenec meni, da je taka sporočila dopustno poslati na javno objavljene e-naslove novinarjev, saj je namen njihove objave na spletni strani založnika, medija, ipd. prav prejemanje takih sporočil. V primeru e-naslovov, ki niso javno dostopni, in torej niso bili objavljeni za namen prejemanja sporočil, pa Pooblaščenec meni, da je potrebno pred pošiljanjem pridobiti soglasje. Če posameznik svoje privolitve ne da oz. celo v skladu s svojimi pravicami iz
- člena ZVOP-1 zahteva izbris njegovih osebnih podatkov, je potrebno njegovi zahtevi ugoditi. V primeru zbranih e-naslovov novinarjev, ki niso javno objavljeni, upravljavec pa nima dokaza o njihovi privolitvi, Pooblaščenec meni, da je dopustno na e-naslove poslati sporočilo, z vprašanjem, ali želijo ti posamezniki še vedno prejemati sporočila za javnost. Zgolj pozitiven odgovor se šteje za privolitev. Obrazložitev:
- Razlika med sporočili z namenom neposrednega trženja in sporočili/vabili za medije/javnost Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je pošiljanje nenaročene elektronske pošte urejeno zakonsko bistveno drugače, kadar gre za pošiljanje t.i. komercialnih sporočil (neposredno trženje), kot kadar gre za druge vrste pošiljk brez elementov oglaševanja blaga ali storitev, pri čemer je treba upoštevati, da tudi prikrito oglaševanje (npr. promoviranje izdelka ali storitve v »strokovnem članku«) lahko šteje za neposredno trženje. Ločnica med obema oblikama pošiljanja nenaročene elektronske pošte je zelo tanka, zato je v vsakem konkretnem primeru posebej treba ugotavljati, ali pošiljanje določene nenaročene pošiljke že predstavlja neposredno trženje ali ne. V primeru sporočil, ki jih različne osebe in entitete pošiljajo medijem, novinarjem gre po mnenju Pooblaščenca za posebno vrsto sporočanja. Pri pošiljanju sporočil novinarjem gre prvenstveno za namen obveščanja javnosti, čeprav je sporočilo poslano določeni osebi – novinarju ali mediju. Takih sporočil, čeprav so lahko zelo podobne vsebine kot komercialno sporočilo v okviru neposrednega trženja, ne moremo šteti za neposredno trženje, saj njihov cilj ni toliko neposredno obveščanje posameznika, ki je prejel sporočilo, pač pa, da ta posameznik – novinar – sporočilo preko medijev in glede na svoje izkušnje posreduje javnostim. Ko gre za sporočila/vabila za medije/javnost in ne gre za neposredno trženje (čeprav je materija lahko ista, tekst pa zelo podoben, a je namen pošiljanja drugačen), se uporabljajo splošne določbe ZVOP-
- Vsebinska meja med neposrednim trženjem in sporočilom za javnost je tanka, a Pooblaščenec poudarja, da se v običajni praksi komuniciranja z mediji in novinarji kot naslov sporočila uporabljajo termini »sporočilo za javnost«, sporočilo za medije«, »vabilo za javnost/medije«, ipd. To je eden od elementov, ki lahko precej jasno nakaže za kakšno vrsto vsebine gre.
- Pošiljanje sporočil za javnost na javno objavljene e-naslove novinarjev – grajenje adreme Pošiljanje nenaročene elektronske pošte, ki hkrati ne predstavlja neposrednega trženja, ni posebej urejeno v veljavni slovenski zakonodaji, zato se uporabljajo splošne določbe ZVOP-1 glede obdelave osebnih podatkov. Pooblaščenec v nadaljevanju najprej pojasnjuje okvir glede pošiljanja sporočil na javno objavljene e-naslove novinarjev, ob predpostavki, da gre za e-naslove, na podlagi katerih je posameznik določljiv in gre torej za osebne podatke. Kadar posameznik prostovoljno javno objavi svoj osebni podatek, se šteje, da je privolil v njegovo obdelavo (če namena obdelave ni očitno omejil). Posameznik torej s prostovoljno objavo svojega elektronskega naslova na spletu privoli v kontaktiranje na tem elektronskem naslovu oz. v obdelavo njegovega elektronskega naslova za te namene. Seveda pa je pri tem treba upoštevati kontekst objave, saj je iz njega mogoče sklepati, ali je morda posameznik, ki je svoje osebne podatke javno objavil, njihovo obdelavo omejil za določene namene. Povedano drugače – kadar podjetje objavi kontaktne podatke svojega zaposlenega, zadolženega za odnose z javnostmi, predstavlja drugačno situacijo kot v primeru, ko podjetje objavi podatke zaposlenega, zadolženega za npr. računovodstvo. V prvem primeru gre za posameznika, ki ga je dovoljeno kontaktirati za več namenov, kot v drugem primeru, kjer po mnenju Pooblaščenca kontaktiranje za namene izvedbe ankete ni dopustno. Jasno je namreč, da je namen objave elektronske pošte posameznika, ki je zadolžen za računovodstvo, možnost kontaktiranja posameznika zaradi npr. izdaje, reklamacije ipd. računov in druge zadeve povezane z računovodskimi storitvami, ne pa za izvedbo raziskave o npr. njegovem zadovoljstvu s trenutnim naročniškim razmerjem mobilne telefonije. Po mnenju Pooblaščenca je namreč namen objave kontakta zaposlenega s strani delodajalca predvsem možnost hitrega kontakta osebe, zadolžene za določeno področje, da npr. ta v najhitrejšem možnem času poda prave odgovore potencialnemu poslovnemu partnerju ali potrošniku glede dela, ki ga opravlja njegovo podjetje. V primeru novinarjev lahko rečemo, da so njihovi e-naslovi na spletnih straneh medija/založnika običajno objavljeni prav za namen prejemanja vabil/sporočil za medije z najrazličnejših področij, zato Pooblaščenec meni, da je pošiljanje sporočil za javnost na e-naslove novinarjev, ki so javno objavljeni na spletni strani medija, dopustno. V primeru e-naslovov, ki niso javno dostopni, in torej niso bili objavljeni za namen prejemanja sporočil, pa Pooblaščenec meni, da je potrebno pred pošiljanjem pridobiti soglasje (npr. zasebni e-naslovi novinarjev, e-naslovi objavljeni izven medija/založnika, kjer ni razvidno, da bi bil e-naslov objavljen z jasnim namenom, da prejemanja obvestil). Pri pošiljanju sporočil je torej ključno zavedanje glede razlike med vsebino sporočila – ko gre za neposredno trženje, torej promocijo, mora tako pošiljanje slediti zakonski ureditvi, pri kateri je zahtevano vnaprejšnje soglasje. Ko pa gre za sporočila/vabila za medije/javnost in ne gre za neposredno trženje, Pooblaščenec meni, da je taka sporočila dopustno poslati na javno objavljene e-naslove novinarjev, saj je namen njihove objave na spletni strani založnika, medija, ipd. prav prejemanje takih sporočil. Vsebinska meja med neposrednim trženjem in sporočilom za javnost je tanka, a Pooblaščenec poudarja, da se v običajni praksi komuniciranja z mediji in novinarji kot naslov sporočila uporabljajo termini »sporočilo za javnost«, sporočilo za medije«, »vabilo za javnost/medije«, ipd. Kljub temu pa Pooblaščenec poudarja, da je pri pošiljanju sporočil z javnost in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov novinarjev potrebno upoštevati morebitne zahteve po izbrisu osebnih podatkov. Če posameznik svoje privolitve ne da oz. celo v skladu s svojimi pravicami iz
- člena ZVOP-1 zahteva izbris njegovih osebnih podatkov, mu morate ugoditi. Pooblaščenec še dodaja, da lahko predpostavljate, da ste za e naslove, ki ste jih zbrali od novinarjev, prisotnih na vaših tiskovnih konferencah, pridobili soglasje za pošiljanje vabil na prihodnje tiskovne konference. Priporočamo pa, da na tovrstne liste prisotnosti napišete, za kakšne namene e naslove zbirate.
- Pošiljanje sporočil prejemnikom v obstoječih bazah Pooblaščenec zaznava, da upravljavci pogosto posedujejo obsežne adreme novinarskih kontaktov, zbrane med dolgoletnim opravljanjem dejavnosti. Upravljavci pogosto nimajo več podatkov o tem, na kakšen način so e-naslove pridobili (ali so bili javno objavljeni s strani medija/založnika), niti nimajo dokazov o privolitvah novinarjev, kadar gre za njihove zasebne e-naslove, ki niso javno objavljeni, pač pa so bili zbrani med zakonitim opravljanjem dejavnosti. V primeru uporabe zasebnih e-naslovov novinarjev bi moral upravljavec hraniti zadosten dokaz o privolitvi v primeru spora med upravljavcem in posameznikom (npr. e-sporočilo, dnevniški zapisi ob registraciji, pristopna izjava, ipd., iz katere je razvidno kdaj je posameznik podal svojo privolitve za uporabo zasebnega e-naslova). Pooblaščenec meni, da lahko v takem primeru upravljavec na zbrane e-naslove, ki niso javno objavljeni, pošlje sporočilo, v katerem prejemnike pozove, če želijo še vedno prejemati sporočila za javnost. Posamezniki, ki se na prejemanje sporočil naročijo, so tako podali svojo privolitev za obdelavo njihovih zasebnih e-naslovov. Prijazen pozdrav. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026