Pošiljanje nenaročenih SMS sporočil + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.02.2007 Številka: 0712-146/2007/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre, Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre, Telekomunikacije in pošta Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 5.2.
- Spraševali ste nas, kako je urejeno pošiljanje nenaročenih SMS sporočil, kako ugotoviti, katero podjetje vam dejansko pošilja sporočila in kaj lahko storite, če se vam ne uspe odjaviti. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma poudarja, da se vaše vprašanje nanaša na pravne podlage, ki urejajo neposredno trženje, omenjeno tematiko pa v slovenskem pravnem redu ureja več zakonov. Že uvodoma je potrebno opozoriti, da poleg ZVOP-1, ki na področju varstva osebnih podatkov predstavlja sistemski zakon, neposredno trženje urejata še dva specialna zakona – Zakon o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom) in Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), ki možnosti neposrednega trženja s pomočjo elektronskih komunikacij bistveno zožujeta. V medijih (predvsem tiskanih in v televizijskih oglasih) se v zadnjem času pojavlja veliko število oglasov, v katerih podjetja ponujajo brezplačne vsebine za uporabnike mobilnih telefonov, kot so melodije, ozadja, slike, zvonjenja in podobno. Praviloma je uporabnik slabo seznanjen (ali sploh ni seznanjen), da se z naročilom takšne vsebine včlani v t.i. SMS klub in s tem prejema določeno število plačljivih sms sporočil, ne da bi posamezno sporočilo ali vsebino posebej naročil. Obvestilo o včlanitvi v klub se običajno nahaja v drobnem tisku oglasa. Pogosti so primeri, ko se v takšnem drobnem tisku nahaja zgolj povezava do spletne strani, kjer naj bi bili objavljeni splošni pogoji. V nadaljevanju vam podajamo razlago ureditve neposrednega trženja po Zakonu o varstvu osebnih podatkov, prav tako pa podajamo konkretne nasvete kako ravnati, če se znajdete v situaciji, ko prejemate neželena SMS sporočila. Določbe ZVOP-1 se uporabljajo za neposredno trženje prek naslovljene navadne pošte in telefonov (telefonske ankete), kadar ne gre za avtomatske telefonske odzivnike. Prvi pogoj za dopustnost neposrednega trženja po ZVOP-1 je, da ponudnik osebne podatke posameznikov, ki jih uporablja za namene neposrednega trženja, pridobi bodisi iz javno dostopnih virov, bodisi v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, s čimer postane upravljavec zbirke osebnih podatkov in mora spoštovati tudi ostale določbe ZVOP-1, ki se nanašajo na upravljavce zbirk osebnih podatkov . Javno dostopen je tisti vir, ki je dostopen vsakomur. Tipični primeri javno dostopnih virov so telefonski imenik, svetovni splet, razne javne evidence ipd. Javno dostopne evidence so tudi tiste, ki so plačljive, a so vendarle dostopne vsakomur (takšne evidence so npr. delniške knjige). Druga možnost pa je, da ponudnik osebne podatke pridobi v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, torej dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, in ne v okviru dejavnosti nekega drugega subjekta ali opravljanja nezakonite dejavnosti. ZVOP-1 ne ureja neposrednega trženja, pri katerem ponudniki uporabnike storitev ali kupce blaga izbirajo naključno (npr. z vročanjem nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v poštne predalčnike) in ne s pomočjo predhodno pridobljenih osebnih podatkov porabnikov. Upravljavec osebnih podatkov mora neposredno trženje izvajati tako, da: - posameznika ob izvajanju neposrednega trženja obvesti o njegovih pravicah glede prenehanja uporabe (posameznik namreč lahko od upravljavca osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja – pravilo opt-out), načina in stroških odjave ter dolžnostih upravljavca osebnih podatkov; - uporablja zgolj osebne podatke, ki jih je pridobil iz javno dostopnih evidenc ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. V vseh ostalih primerih (torej ko ne pridobiva osebnih podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom) mora za uporabo drugih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja posameznika pred začetkom izvajanja neposrednega trženja seznaniti z namenom obdelave (torej da se bo izvajalo neposredno trženje) in od njega pridobiti soglasje (praviloma pisno, vedno pisno pa takrat, ko gre za občutljive osebne podatke). Ne glede na navedeno pa je upravljavec osebnih podatkov, če namerava posredovati pridobljene osebne podatke drugim uporabnikom osebnih podatkov za namene neposrednega trženja ali pogodbenim obdelovalcem, dolžan o tem obvestiti posameznika in pred posredovanjem osebnih podatkov pridobiti njegovo pisno privolitev. Obvestilo posamezniku o nameravanem posredovanju osebnih podatkov mora vsebovati informacijo, katere podatke namerava posredovati, komu in za kakšen namen. Stroške obvestila krije upravljavec osebnih podatkov. Kot je bilo uvodoma poudarjeno pa neposredno trženje s pomočjo elektronskih komunikacij urejata še dva specialna zakona – Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS št. 43/04, 86/04-ZVOP-1 in 129/06; ZEKom) in Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/2004; ZVPot-UPB2). Tržni inšpektorat RS nam je dne 10.1.2007 z dopisom št. 900-1073/2006-6-10130 posredoval mnenje, v katerem je navedeno stališče do prejemanja nenaročenih SMS sporočil. Štejemo lahko, da posameznik, ki na podlagi oglasa naroči brezplačno (ali proti plačilu) vsebino, s tem pa je avtomatično včlanjen v t.i. SMS klub, s podjetjem, ki je sporočilo poslalo, sklene pogodbo. Glede na namen sklenitve (izven poklicne ali pridobitne dejavnosti) in način sklenitve te pogodbe (na daljavo brez istočasne fizične prisotnosti pogodbenih strank), jo lahko opredelimo za t.i. pogodbo, sklenjeno na daljavo. ZVPot v
- - 45.a členu za te primere določa še posebna pravila, kot je na primer obveznost zagotavljanja določenih podatkov. Tako je po
- odstavku 43.b člena podjetje, razen če se pogodba sklene izključno z izmenjavo elektronske pošte ali primerljivih posameznih sporočil, dolžno tako po prejemu naročila potrditi naročilo, in sicer v elektronski obliki, ter posredovati pogodbena določila v obliki, ki zagotavlja njihovo hranjenje in kasnejšo uporabo. Tržni inšpektorat RS glede na navedeno obravnava prijave z vidika zgoraj omenjenih določil ZVPot in v primeru ugotovljenih kršitev ustrezno ukrepa. Prijavo kršitve lahko podate preko spletne strani Tržnega inšpektorata RS Zakon o elektronskih komunikacijah prepoveduje uporabo klicnih avtomatov, faksimilnih naprav ali elektronske pošte in drugačnih sredstev elektronskih komunikacij (tudi SMS in MMS sodita sem) z namenom neposrednega trženja brez predhodnega soglasja naročnika (strogo pravilo opt-in). Izjemoma lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto (ali GSM številko za potrebe SMS sporočil), ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen ali enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova. Vsa elektronska sporočila morajo biti poslana iz veljavnega (elektronskega) naslova. Elektronska pošta poslana z namenom neposrednega trženja mora vsebovati identiteto pošiljatelja v imenu katerega se sporočilo pošilja in naslov, kamor lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja. Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije je kot organ pristojen za nadzor nad izvajanjem
- člena Zakona o elektronskih komunikacijah. Prijave kršitve
- člena lahko pošljete na elektronski naslov agencije info.box@apek.si. Pooblaščenec vam v nadaljevanju podaja še nekaj uporabnih nasvetov v povezavi z vašim vprašanjem. Ker opažamo, da se tovrstne težave pogosto dogajajo, je o njih veliko izkušenj ostalih posameznikov možno dobiti na svetovnem spletu. Z uporabo iskalnikov boste na določenih straneh (najpogosteje so tovrstne izkušnje objavljene na različnih forumih) nedvomno hitro našli informacije o tem, katero podjetje stoji za pošiljanjem nenaročenih plačljivih SMS sporočil z določene številke. Poleg tega se lahko obrnete neposredno na vašega mobilnega operaterja in zahtevate, da onemogočijo prejemanje tovrstnih sporočil. Priporočamo vam, da si ogledate tudi druga mnenja s področja varstva osebnih podatkov, ki so objavljena na spletni strani http://www.ip-rs.si/index.php?id=424, po kateri lahko iščete s pomočjo naprednega iskalnika. Prijazen pozdrav, Pripravil: mag. Andrej Tomšič, svetovalec pooblaščenke Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026