← Slovenija

Pošiljanje osebnih podatkov o sodelavcih vsem zaposlenim po elektronski pošti - IPRS

Pošiljanje osebnih podatkov o sodelavcih vsem zaposlenim po elektronski pošti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.12.2006 Številka: 071-434/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja, Svetovni splet --> Kategorije: Delovna razmerja, Svetovni splet Spoštovani,Dne 04.12.2006 smo prejeli vaš dopis. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. tč.
  4. odst.
  5. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  6. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:Ali gre za kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov, ko preko elektronske pošte od delodajalca mesečno dobite izpis delovnih ur vseh vaših sodelavcev zaposlenih na oddelku, na katerem so tudi ime in priimek uslužbenca, njegova evidenčna številka, številka kartice, delovno mesto, podatki o prihodu in odhodu iz službe ter število preostalih dni dopusta?V skladu z
  7. čl. Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Kot izpeljavo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi
  8. čl. ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se sme le tiste osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Obdelovanje osebnih podatkov pa je glede na določilo
  9. tč.
  10. čl. ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Ker ZVOP-1 v
  11. tč.
  12. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je glede na
  13. tč. istega člena določena ali določljiva oseba, na katero se nanaša osebni podatek, med osebne podatke nedvomno sodijo tudi ime in priimek uslužbenca, njegova evidenčna številka, številka kartice, delovno mesto, podatki o prihodu in odhodu iz službe ter število preostalih dni dopusta. Njihovo posredovanje preko elektronske pošte vseh zaposlenih na oddelku pa tudi pomeni obdelovanje osebnih podatkov v smislu
  14. tč.
  15. čl. ZVOP-1.Pravna podlaga za obdelavo v javnem sektorju je natančneje določena v
  16. čl. ZVOP-1, medtem ko navedeno za zasebni sektor ureja
  17. čl. Tako
  18. čl. ZVOP-1 v
  19. odst. določa, da se osebni podatki v javnem sektorju, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na navedeno, pa se lahko v skladu s
  20. odst. istega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Nadalje pa
  21. čl. ZVOP-1 v
  22. odst. določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno pa se lahko v skladu z
  23. odst.
  24. čl. ZVOP-1 v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Področni zakon v smislu
  25. odst.
  26. čl. in
  27. odst.
  28. čl. ZVOP-1 je Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljevanju ZDR), ki v 1 odst.
  29. čl. določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Navedena določba
  30. odst.
  31. čl. ZDR daje delodajalcu podlago za obdelovanje podatkov kot so priimek in ime uslužbenca, njegova evidenčna številka, številka kartice, delovno mesto, podatki o prihodu in odhodu iz službe ter število preostalih dni dopusta, vendar pa se ti podatki lahko uporabijo le za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Vsakršna nadaljnja obdelava predhodno navedenih podatkov (sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago preko elektronske pošte) je v javnem sektorju z vidika
  32. odst.
  33. čl. ZVOP-1 nedopustna. Napisano velja tudi za zasebni sektor, če uslužbenec katerega osebni podatki se obdelujejo v to ni osebno privolil, na podlagi predhodne pisne ali druge ustrezne seznanitve z namenom obdelave njegovih osebnih podatkov. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da v vašem vprašanju opisana obdelava osebnih podatkov tudi ni nujna zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno ne prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki v smislu
  34. odst.
  35. čl. ZVOP-
  36. Prav tako takšna obdelava tudi ni nujna za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, zato se s to obdelavo poseže tudi v upravičen interes posameznika v smislu
  37. odst.
  38. čl. ZVOP-
  39. Zato Pooblaščenec zaključuje, da delodajalec nima avtomatične ustrezne pravne podlage za mesečno pošiljanje preko elektronske pošte izpisa delovnih ur vseh vaših sodelavcev zaposlenih na oddelku, na katerem so tudi ime in priimek uslužbenca, njegova evidenčna številka, številka kartice, delovno mesto, podatki o prihodu in odhodu iz službe ter število preostalih dni dopusta. Morebiti pa bi do objave nekaterih obravnavanih podatkov (le) v javnem sektorju lahko prišlo na način in po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 24/2003 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ). Za pojasnila, oziroma svetovanje organom v zvezi z uporabo ZDIJZ, pa je pristojno Ministrstvo za javno upravo in ne Informacijski pooblaščenec, ki je v zadevah glede dostopa do informacij javnega značaja le pritožbeni organ. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.