← Slovenija

Pošiljanje osebnih podatkov upravni enoti s strani policije - IPRS

Pošiljanje osebnih podatkov upravni enoti s strani policije + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.12.2006 Številka: 0712-493/2006/2 Kategorije:Policijski postopki, Upravne enote --> Kategorije: Policijski postopki, Upravne enote Spoštovani,dne 18.12.2006 smo po elektronski pošti prejeli vaše vprašanje v zvezi s posredovanjem podatkov s strani policije upravni enoti. Navajate, da so vaši hčerki policisti odvzeli vozniško dovoljenje, ker je vozila brez očal (imela je operacijo oči in očal ne potrebuje več, ni pa popravila vpisa v vozniškem dovoljenju). Policijska postaja _______ je UE ______ poslala obvestilo, da so hčerki vozniško dovoljenje vzeli zaradi alkoholiziranosti, za kar so se kasneje, na vašo zahtevo, opravičili. UE _____ vas je obvestila, da podatka o vzroku odvzema vozniškega dovoljenja ne potrebujejo, PU _____ pa vas je obvestila, da podatke o vzroku odvzema dovoljenja pošiljajo, ker je to stalna praksa. V zvezi s tem vas zanima, če je prav, da policija pošilja osebne podatke UE, čeprav jih ta ne potrebuje. Od policije ste tudi poskušali dobiti podatke, ki jih o vas hranijo v svojih dosjejih, vendar so vas zavrnili z razlago, da morate za to izkazati zakoniti interes, niso pa vam pojasnili, kaj to pravzaprav je. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji o posredovanju osebnih podatkov.ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo v
  6. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) zagotovljenega varstva osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (
  7. čl. ZVOP-1).
  8. V nadaljevanju vam najprej odgovarjamo na prvi del vprašanja, ki se nanaša na posredovanje podatka o vzroku za začasen odvzem vozniškega dovoljenja upravni enoti. Na podlagi vašega opisa dejanskega stanja Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je policija v konkretnem primeru upravljavec osebnih podatkov, v smislu definicije
  9. tč.
  10. odst.
  11. čl. ZVOP-1, ki določa, da je upravljavec osebnih podatkov fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov.
  12. člen ZVOP-1 v
  13. odst. določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Obenem
  14. odst. navedenega člena določa, da je, ne glede na prvi odstavek tega člena, upravljavec osebnih podatkov v javnem sektorju dolžan uporabniku osebnih podatkov v javnem sektorju posredovati osebne podatke brez plačila stroškov posredovanja, razen če zakon določa drugače ali če gre za uporabo za zgodovinsko, statistično ali znanstveno – raziskovalne namene. Glede vprašanja dopustnosti oziroma zakonitosti posredovanja osebnih podatkov uporabniku (ki ga v konkretnem primeru predstavlja upravna enota) s strani upravljavcev osebnih podatkov, pa je treba upoštevati tudi splošne določbe o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov iz 8.,
  15. in
  16. čl. ZVOP-
  17. Tako je dejansko tudi posredovanje oziroma razkritje osebnih podatkov uporabnikom osebnih podatkov dopustno samo v naslednjih primerih: če obstaja za posredovanje izrecna podlaga v zakonu, če je podana pisna privolitev posameznika ali če je posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbenih in zakonskih obveznosti, kot jih določata
  18. in
  19. čl. ZVOP-
  21. odst.
  22. člena ZVOP-1, ki določa pravne podlage za obdelovanje osebnih podatkov v javnem sektorju določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
  23. odst.
  24. čl. ZVOP-1 obenem določa, da se, ne glede na prvi odstavek tega člena, v javnem sektorju lahko izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Ob navedenem pa je treba upoštevati tudi Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur.l. RS, št. 133/2006, v nadaljevanju ZVCP) kot specialen predpis, ki v
  25. členu ureja evidenco o vozniških dovoljenjih in določa, da ta evidenca med drugim vsebuje tudi zaznamke o veljavnosti vozniškega dovoljenja, zamenjavi vozniškega dovoljenja zaradi obrabljenosti, zamenjavi tujega vozniškega dovoljenja za slovensko, pogrešitvi ali kraji oziroma deponiranju vozniškega dovoljenja in ostalih spremembah, ki se nanašajo na vozniško dovoljenje. Ker ZVCP obenem izrecno ne določa, da evidenca o vozniških dovoljenjih vsebuje tudi razlog iz katerega je posamezniku začasno odvzeto vozniško dovoljenje, Pooblaščenec zaključuje, da upravna enota nima zakonske podlage, da bi te osebne podatke zbirala, iz česar sledi, da ji policija teh podatkov ne sme posredovati. Ob tem Pooblaščenec še posebej opozarja tudi na načelo sorazmernosti, ki ga ZVOP-1 določa v
  26. čl. in ki pravi, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Tudi iz tega načela izhaja, da policija ne sme zbirati in upravni enoti posredovati več osebnih podatkov, kot jih ta potrebuje za zakonsko določene namene.
  27. Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se drugi del vašega vprašanja, v katerem nas sprašujete o tem, ali vas je policija dolžna seznaniti z dosjeji, ki jih hrani o vas, nanaša na pravico do vpogleda v lastne osebne podatke, ki je zagotovljena s
  28. odstavkom
  29. čl. Ustave RS. Ustavna pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je nadalje konkretizirana v ZVOP-
  30. V zvezi s tem je najprej treba pojasniti da je, v skladu s
  31. točko
  32. odstavka
  33. člena ZVOP-1, osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. V okviru pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki je določena v
  34. členu ZVOP-1, je upravljavec osebnih podatkov v prvi vrsti dolžan posamezniku omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov (
  35. točka
  36. odstavka
  37. člena ZVOP-1). Posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, ima pravico v te podatke vpogledati, jih prepisati ali kopirati. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan tudi potrditi, ali se podatki v zvezi s posameznikom obdelujejo ali ne (
  38. točka
  39. odstavka
  40. člena ZVOP-1). Pri tem je dolžan upravljavec posamezniku posredovati tudi seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen (
  41. točka
  42. odstavka
  43. člena ZVOP-1). Prav tako je upravljavec osebnih podatkov posamezniku dolžan dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem (
  44. točka
  45. odstavka
  46. člena ZVOP-1). Postopek seznanitve posameznika z lastnimi osebnimi podatki ureja
  47. člen ZVOP-
  48. Iz navedenega člena izhaja, da postopek temelji na zahtevi posameznika, pri čemer je upravljavec vezan na to zahtevo in mora posamezniku omogočiti takšno vrsto seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, kot jo ta zahteva. Posameznik mora torej v zahtevi natančno opredeliti, kakšno vrsto seznanitve zahteva, pri čemer ima na razpolago tiste vrste seznanitev, ki so navedene v
  49. odstavku
  50. člena ZVOP-
  51. V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi vaši zahtevi, niti vam pisno ne pojasni, zakaj vam tega ne bo omogočil, se, na podlagi
  52. odstavka
  53. člena ZVOP-1 šteje, da je vašo zahtevo zavrnila. V tem primeru imate, na podlagi
  54. člena ZInfP, pravico pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. Pritožba, določena v
  55. čl. ZInfP, vsebuje dve vrsti pritožbe. V prvi vrsti gre za pritožbo, ki je usmerjena zoper pisno obvestilo upravljavca osebnih podatkov o razlogih, zaradi katerih posamezniku ni omogočil vpogleda, prepisa, kopiranja, izdaje potrdila, izpisa, seznama, informacij in pojasnila iz
  56. odstavku
  57. člena ZVOP-
  58. V drugi vrsti pa gre za pritožbo, ki je usmerjena zoper molk upravljavca osebnih podatkov. V vašem primeru, pa je zaradi specifike upravljavca (policija) ključna določba
  59. člena ZVOP-1, ki določa primere omejitev pravic posameznika. Tako je pravice posameznika iz
  60. (Pravica posameznika do seznanitve) in
  61. člena (Pravica do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora) ZVOP-1, mogoče z zakonom izjemoma omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. Takšne omejitve se lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev.V konkretnem primeru predstavlja zakon, na podlagi katerega je pravico posameznika do seznanitve mogoče omejiti, Zakon o policiji (UL RS št. 110/2003, UPB, v nadaljevanju ZPol), ki v IV. poglavju (členi
  62. do 64.) podrobno ureja zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov.Tako
  63. člen ZPol med drugim določa naslednje: Policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog. Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov, namenjenih za dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj ter za identificiranje kršiteljev oziroma storilcev, smejo policisti uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje. Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz obstoječih zbirk podatkov in na način iz prejšnjega odstavka policisti niso dolžni o tem obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.Nadalje
  64. člen podrobno določa upravljanje evidenc osebnih podatkov: Policija upravlja zbirke osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti. V zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija vodi in vzdržuje naslednje evidence:
  65. evidenco ovadenih oseb in kaznivih dejanj;
  66. evidenco kršiteljev in prekrškov;
  67. evidenco iskanih oseb;
  68. evidenco identifikacij;
  69. evidenco zaznav kaznivih dejanj;
  70. evidenco operativnih informacij;
  71. evidenco oseb, zoper katere so bila izvedena pooblastila iz
  72. člena tega zakona;
  73. evidenco DNK preiskav;
  74. evidenco dogodkov;
  75. evidenco pridržanih in zadržanih oseb;
  76. evidenco varnostno preverjenih oseb;
  77. evidenco pritožb;
  78. evidenco uporabe prisilnih sredstev;
  79. evidenco daktiloskopiranih oseb;
  80. evidenco fotografiranih oseb;
  81. evidenco iskanih in najdenih predmetov;
  82. evidenco usmerjenega zbiranja obvestil na področju terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala;
  83. evidenco vstopov in gibanja oseb v varovanih objektih policije in na območju okolišev teh objektov;
  84. evidenco izdanih odredb za prepoved približevanja.Nadalje ZPol v
  85. členu določa, da evidence iz
  86. člena vsebujejo naslednje skupne osebne podatke: osebno ime; rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj); EMŠO; spol; naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča; državljanstvo.Poleg skupnih podatkov
  87. člen še določa, da posamezne evidence vsebujejo še različne dodatne podatke. Za obravnavani primer pridejo primeroma v poštev naslednje evidence:
  88. evidenca ovadenih oseb in kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, osebni opis, narodnost ovadene osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, osebne podatke oškodovancev ter podatke o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda in druge okoliščine izvršitve);
  89. evidenca zaznav kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, narodnost osumljenca, občina rojstva, osebni podatki oškodovancev, prijaviteljev in drugih oseb, ki so dale obvestila o kaznivem dejanju ter podatki o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda in druge okoliščine izvršitve);
  90. evidenca oseb, zoper katere so bila izvedena pooblastila iz
  91. člena tega zakona: vzdevek ali lažno ime osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolska izobrazba, poklic in zaposlitev, številka pisne odobritve generalnega direktorja policije ali osebe, ki jo on pooblasti, ter podatke o načinu, obsegu in trajanju ukrepov;Ključen za vaš primer je
  92. člen ZPol, ki opredeljuje, kdaj ima posameznik pravico do vpogleda v svoje podatke v naštetih evidencah. Posameznik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidencah: – iz 3., 4., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 15., 16.,
  93. in
  94. točke
  95. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi evidence; – iz
  96. in
  97. točke
  98. člena tega zakona po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona; – iz 5.,
  99. in
  100. točke
  101. člena tega zakona po ustavitvi policijske preiskave ali pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona; – iz
  102. točke
  103. člena tega zakona po zaključku postopka sklepanja delovnega razmerja v policiji oziroma postopka razporeditve na dela varovanja določenih oseb in objektov, okolišev in delovnih mest državnih organov, oziroma dovolitve dostopa ali dela pri varovani osebi, organu, objektu, okolišu ali na delovnem mestu; – iz
  104. točke
  105. člena tega zakona po arhiviranju podatkov.Ne vemo sicer, kateri podatki vas zanimajo, oz. v katerih evidencah se nahajajo. V skladu z
  106. členom je vpogled npr. v spodnje evidence mogoč: - Za evidenco št. 1 po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona. - Za evidenci št.
  107. in
  108. po ustavitvi policijske preiskave ali pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona;Odgovor na vaše vprašanje, ali ima posameznik možnost vpogleda v podatke (in tudi kdaj), je torej odvisen od konkretnega želenega podatka, odgovora pa nikakor ni mogoče dati splošno. Prav tako je rok, po katerem posameznik v podatke lahko vpogleda, odvisen od posameznega primera, kot so navedeni zgoraj. V upanju, da ste dobili odgovor na vaše vprašanje, vas vljudno pozdravljam.S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.