← Slovenija

Pošiljanje pošte v kuverti z napisom "IZTERJAVA DOLGA" - IPRS

Pošiljanje pošte v kuverti z napisom "IZTERJAVA DOLGA" + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.01.2007 Številka: 0712-69/2007/2 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Spoštovani,prejeli smo vaš elektronski dopis, v katerem nas sprašujete:• ali je poslovanje s pravno osebo poslovna tajnost; • ali ima pravna oseba ________ sploh še dovoljenje za izdajanje kreditov; • ali lahko pravna oseba ________ pošilja naokrog pošto v kuverti z natipkanim besedilom v rdeči barvi »IZTERJAVA DOLGA« in, ali gre tu za izdajo poslovne tajnosti oz. za kršenje varovanja osebnih podatkov. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje.Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu Pooblaščenec) glede poslovne skrivnosti uvodoma pojasnjuje, da je pojem poslovne skrivnosti definiran v
  5. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1; Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06). Po tem členu se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Po določbi
  6. odstavka
  7. člena Kazenskega zakonika se za poslovno tajnost štejejo listine in podatki, ki so z zakonom, statutom, pravili ali drugim splošnim aktom ali odredbo pristojnega organa ali druge upravičene osebe razglašeni za industrijsko, bančno ali drugo poslovno tajnost in so tako pomembni, da so z njihovo izdajo očitno nastale ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice.Ob upoštevanju zgoraj navedenih definicij pojma poslovne skrivnosti in poslovne tajnosti Pooblaščenec meni, da podatka o poslovanju s pravno osebo samega po sebi še ni mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost. Pošiljanje pošte v kuverti z natipkanim besedilom v rdeči barvi »IZTERJAVA DOLGA« bi lahko šteli kot izdajo poslovne tajnosti le v primeru, če bi tako izhajalo iz kakšnega od področnih zakonov ali iz kakšnega statuta, pravil, sklepa ali odredbe pristojnega organa, pri čemer pa Pooblaščencu ni znano, da bi takšen akt obstajal.Kar zadeva vaše vprašanje o tem, ali ima pravna oseba _______ sploh še dovoljenje za izdajanje kreditov vam pojasnjujemo, da je iz seznama kreditodajalcev, ki so pridobili dovoljenje Urada RS za varstvo potrošnikov za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (stanje na dan 12.10.2006) razvidno, da pravne osebe _______ ni na tem seznamu. V zvezi s tem vam še pojasnjujemo, da nadzor nad dajalci kreditov oziroma nad izvajanjem določb Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK – UPB1, Uradni list RS, št. 77/04) izvajata Urad RS za varstvo potrošnikov ter Tržni inšpektorat RS, Pooblaščenec pa je pri dajalcih kreditov pristojen predvsem za opravljanje nadzora nad izvajanjem določb ZVOP-
  8. V zvezi z vašim vprašanjem iz
  9. alineje, torej o tem, ali lahko pravna oseba _________ pošilja naokrog pošto v kuverti z natipkanim besedilom v rdeči barvi »IZTERJAVA DOLGA« in, ali gre tu za kršenje varovanja osebnih podatkov, vam pojasnjujemo, da takšno ravnanje lahko pomeni kršitev določb ZVOP-
  10. Pooblaščenec pripominja, da dejansko le to vprašanje (iz
  11. alineje vašega dopisa) sodi v pristojnost Pooblaščenca, zato se do vprašanj iz prvih dveh alinej ni posebej in določneje opredeljeval.Osebni podatek je v
  12. točki
  13. člena ZVOP-1 definiran kot kateri koli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Kot posameznik je mišljene določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov je v
  14. točki
  15. člena ZVOP-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana.Osebni podatki se po določbah
  16. odstavka
  17. člena ZVOP-1 lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (
  18. točka
  19. člena ZVOP-1). V 2 odstavku
  20. člena ZVOP-1 je nadalje določeno, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor glede na določbe
  21. točke
  22. člena ZVOP-1 spada tudi pravna oseba ________, so podrobneje določene v
  23. členu ZVOP-1, ki določa:

(1)Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Osebni podatki se morajo vedno obdelovati zakonito in pošteno (
  1. člen ZVOP-1), poleg tega pa je vedno potrebno upoštevati tudi načelo sorazmernosti iz
  2. člena, kjer je določeno, da osebni podatki, ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.Posojilodajalec je z
  3. odstavkom
  4. člena ZVOP-1 nedvomno pooblaščen, da osebne podatke posojilojemalca uporablja tudi za namene izterjave dolga. Obdelava osebnih podatkov za namene izterjave dolga je torej zakonita, če se opravi pošteno in v skladu z zakonom. To pomeni, da je obdelava osebnih podatkov za namene izterjave dolga zakonita, če se osebni podatki uporabijo za namene sprožanja in vodenja postopkov pred pristojnimi organi, poleg tega pa se lahko dolžnikom pošilja tudi pisna obvestila o stanju dolga in pozive za poravnavo dolga. Upnik lahko osebne podatke dolžnika razkriva le osebam, ki so za uporabo takšnih podatkov pooblaščeni z zakonom ali osebno privolitvijo posameznika, ali pa, če je takšno razkrivanje potrebno in primerno za izpolnjevanje pogodbe. Ob tem mora upoštevati tudi načelo poštenosti in načelo sorazmernosti. V primeru, ko posojilodajalec ali od njega pooblaščena oseba pošilja na naslove fizičnih oseb pošto v kuverti, na kateri je v rdeči barvi napisano tudi besedilo »IZTERJAVA DOLGA«, Pooblaščenec ugotavlja, da takšno ravnanje ni v skladu z načelom poštenosti ter sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkov. Pošiljatelj namreč s takšnim ravnanjem vsem tistim osebam, katerim takšna ovojnica pride v roke, neupravičeno sporoča predmet oziroma naziv zadeve poslane pošte, pri čemer Pooblaščencu ni znan namen takšnega sporočanja, zaradi česar se zdi, da je takšno besedilo natisnjeno predvsem z namenom diskreditacije posojilojemalca. Navajanje besedila »IZTERJAVA DOLGA«, ki se z rdečo barvo natipka ali natisne na kuverto, na kateri je napisano tudi osebno ime in naslov prejemnika, je po mnenju Pooblaščenca že mogoče šteti kot obdelavo osebnih podatkov, saj gre za sporočanje podatka, ki se nanaša na določenega posameznika - naslovnika. Če odmislimo načelo poštenosti in načelo sorazmernosti, bi bilo takšno sporočanje podatkov z vidika določb
  5. in
  6. člena ZVOP-1 dopustno le v primeru, če bi tako določal zakon, če bi imel pošiljatelj za takšno navajanje podatkov osebno privolitev posameznika, ali pa, če bi bilo takšno navajanje potrebno in primerno za izpolnjevanje pogodbe.Po pregledu relevantne zakonodaje Pooblaščenec ugotavlja, da noben zakon ne določa, da lahko posojilodajalec na ovojnico napiše predmet oziroma naziv zadeve poslane pošte. Po določbah Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 58/04) mora biti na poštni pošiljki le pravilno napisan naslovnikov naslov, pri priporočenih in vrednostnih pismih pa tudi naslov pošiljatelja. Končno mnenje Po prepričanju Pooblaščenca ni niti potrebno, niti primerno, da bi se na kuverte, ki se jih po pošti pošilja posojilojemalcu, z rdečo barvo natipkalo ali natisnilo tudi besedilo »IZTERJAVA DOLGA«. Takšen način pošiljanja pošte je po mnenju Pooblaščenca v nasprotju s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov, to je z načelom zakonitosti in poštenosti ter načelom sorazmernosti, poleg tega pa takšno pošiljanje pošte pomeni tudi nezakonit, neupravičen in prekomeren poseg v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Glede na to, da pravna oseba __________ za takšen način pošiljanja pošte nima niti zakonske podlage, niti ni takšno ravnanje potrebno in primerno za izpolnjevanje pogodbe, je navajanje besedila »IZTERJAVA DOLGA« na ovojnice, ki so naslovljene na določeno fizično osebo, po mnenju Pooblaščenca mogoče opredeliti tudi kot kršitev določb
  7. člena ZVOP-1.Za več informacij s področja varstva osebnih podatkov vas vabimo, da obiščete spletno stran Informacijskega pooblaščenca www.ip-rs.si. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.