Pošiljanje podatkov doma starejših občanov CSD + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.02.2010 Številka: 0712-55/2010/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
- 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete ali ste Dom starejših občanov … dolžni Centru za socialno delo … na njegovo zahtevo posredovati poročilo o dveh vaših varovancih, ki jima je odvzeta poslovna sposobnost in sta bila postavljena pod skrbništvo z odločbo centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD). Navajate, da CSD zanima predvsem zdravstveno stanje, socialna mreža, napredek ter aktivnosti in želje teh dveh varovancev. Navajate še, da za prvega oskrbovanca opravlja skrbniške naloge na podlagi odločbe CSD njegova sorodnica, za drugega oskrbovanca pa CSD sam. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da je CSD tako v vlogi skrbnika kot tudi v vlogi organa, ki je dolžan nadzirati izvajanje skrbništva, upravičen do osebnih podatkov varovanca, tudi do podatkov o njegovem zdravstvenem stanju. Ali, koliko in kateri podatki so potrebni za izvajanje njegovih nalog pa je odvisno od vsebine odločbe o določitvi skrbnika (od obsega pooblastil) in od konkretnega primera. O b r a z l o ž i t e v: Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Občutljive osebne podatke ZVOP-1 definira kot podatke o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške (v nadaljnjem besedilu: prekrškovne evidence); občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Skladno s
- členom ZVOP-1 se občutljivi osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če je takšna obdelava določena v zakonu in v taksativno naštetih primerih. Določba prvega odstavka
- člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na to se lahko skladno s četrtim odstavkom istega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pooblaščenec ni seznanjen s konkretnimi vsebinami odločb o postavitvi pod skrbništvo, niti ni seznanjen s pooblastili konkretnega varstvenega zavoda, zato se ne more opredeliti do vprašanja, katere podatke o varovancih lahko oziroma morate posredovati CSD, in v nadaljevanju podaja zgolj splošno pojasnilo. Dom starejših občanov je v okviru svoje dejavnosti pooblaščen za opravljanje nekaterih skrbniških dejavnosti za svoje oskrbovance. V skladu s
- členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (Uradni list RS, št. 69/04-UPB1, 101/07 Odl.US: U-I-328/05-12, 122/07 Odl.US: U-I-11/07-45; v nadaljevanju: ZZZDR) postavi center za socialno delo osebi pod skrbništvom, ki je v varstvu in oskrbi v vzgojnem, socialnem, zdravstvenem ali drugem zavodu, skrbnika za opravljanje tistih skrbniških nalog, ki jih ta zavod ne opravlja v okviru svoje redne dejavnosti. CSD imenuje skrbnika z odločbo, v kateri določi njegove dolžnosti ter obseg njegovih pooblastil. Pooblaščenec predvideva, da je z odločbo o postavitvi pod skrbništvo CSD postavil za skrbnika sorodnico oskrbovanca oziroma obdržal opravljanje skrbniških dolžnosti sam (kar mu omogoča prvi odstavek
- člena) le za en del skrbniških dejavnosti, torej tistih, ki jih vaš zavod ne opravlja v okviru svoje redne dejavnosti. Kot že omenjeno Pooblaščenec ni seznanjen z vsebino odločb o postavitvi pod skrbništvo, in mu ni znano za opravljanje katerih skrbniških opravil je pooblaščen vaš zavod in za opravljanje katerih sorodnica oziroma CSD sam. Poleg tega lahko CSD skladno z drugim odstavkom
- člena ZZZDR z odločbo omeji skrbnikove pravice in odloči, da bo posamezne skrbnikove naloge opravljal sam. Zakon torej omogoča veliko različnih situacij in brez poznavanja konkretnih pooblastil konkretnih subjektov je nemogoče natančneje govoriti o dolžnosti poročanja CSD. Od obsega skrbniških pooblastil in dolžnosti je namreč odvisno, o katerih skrbniških dejavnostih je dolžan skrbnik poročati CSD v skladu s
- členom ZZZDR. Iz
- člena ZZZDR izhaja, da je namen skrbništva nad drugimi osebami varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje ter da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom, zato tudi mora biti iz skrbnikovega poročila, izrecno na podlagi določbe drugega odstavka
- člena ZZZDR, razvidna skrbnikova skrb za osebo varovanca, zlasti kar zadeva njegovo zdravje, vzgojo in izobraževanje ter njegova skrb za vse drugo, kar je za varovanca potrebno. Iz navedenega izhaja, da mora vsak izmed skrbnikov poročati CSD o svoji skrbi za varovanca v tistem obsegu, za katerega je pooblaščen na podlagi odločbe o postavitvi pod skrbništvo. Podrobnejše predpise o sestavi in vsebini skrbniških poročil izda minister, pristojen za družino. Na podlagi
- člena Pravilnika o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil (Uradni list SRS, št. 18/89, v nadaljevanju: Pravilnik) je skrbnik dolžan predložiti CSD skrbniško poročilo (v nadaljnjem besedilu: poročilo) za preteklo leto vsako leto, najpozneje do
- februarja. Poročilo se lahko poda tudi ustno na zapisnik. Poročilo mora vsebovati podatke o varovancu, podatke o premoženju, podatke o delu skrbnika in pregled stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja skrbništva. V skladu s
- členom mora poročilo poleg osebnih podatkov o varovancu vsebovati tudi podatke: - o zdravstvenem stanju varovanca, - o izobraževanju in usposabljanju, če se varovanec izobražuje ali usposablja, - o sredstvih za preživljanje ter o drugih dohodkih in izdatkih, - ostale pomembne podatke o varovancu. Iz poročila morajo biti razvidne pomembnejše naloge, ki jih je skrbnik opravil za varovanca v okviru rednega poslovanja, in naloge, ki jih je opravil s poprejšnjo odobritvijo CSD. Po prvem odstavku
- člena ZZZDR skrbnik zastopa varovanca. V tej vlogi skrbnik izvaja tudi upravičenja, ki gredo varovancu po ZVOP-1, kot na primer pravico do vpogleda v lastne osebne podatke (
- člen). Konkretna upravičenja skrbnika pa so odvisna od obsega pooblastil, ki so mu podeljena z odločbo CSD. Kadar je za skrbnika določen CSD, je do podatkov o zdravstvenem stanju varovanca upravičen iz tega naslova (seveda v obsegu iz odločbe). V ostalih primerih je CSD dolžan vestno pregledati skrbnikovo poročilo in po potrebi ukreniti vse potrebno, da se zavarujejo varovančeve koristi. Ali, kateri in koliko podatkov o zdravstvenem stanju varovanca je za izvršitev te naloge potrebnih, je odvisno od konkretnega primera. Pooblaščenec meni, da je CSD tako v vlogi skrbnika kot tudi v vlogi organa, ki je dolžan nadzirati izvajanje skrbništva, upravičen do osebnih podatkov varovanca, tudi do podatkov o njegovem zdravstvenem stanju. Kolikor podatkov je potrebnih za izvajanje njegovih nalog pa je odvisno od vsebine odločbe o določitvi skrbnika (od obsega pooblastil) in od konkretnega primera. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026