Pošiljanje podatkov o neplačnikih sostanovalcem s strani upravnika večstanovanjske stavbe - IPRS

Pošiljanje podatkov o neplačnikih sostanovalcem s strani upravnika večstanovanjske stavbe + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.03.2007 Številka: 0712-286/2007/2 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto, z dne 9.3.2007.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Pojasnjujete, da Upravnik večstanovanjske stavbe za potrebe sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov zahteva, da podpišete tudi člen, ki določa, da lahko podatke o stanovalcih, ki ne plačujejo redno storitev njegovega upravljanja, pošilja tudi drugim stanovalcev. Navajate, da sami sicer niste neplačnik, vendar vas ta zahteva moti. Prosite nas za naše mnenje.Informacijski pooblaščenec je v podobnih primerih že podal nekaj mnenj, zato nam dovolite, da vam v odgovoru na vaše vprašanje širše pojasnimo nekatera dejstva, pomembna za razumevanje odgovora na vaše vprašanje.Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in ne nazadnje pa tudi številka stanovanja), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, v nadaljevanju SZ-1) v tretjem odstavku
6. člena pooblašča upravnika večstanovanjske stavbe (v nadaljevanju upravnika) za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s SZ-
7. Pooblaščenec na tem mestu najprej opozarja na notranjo nekonsistentnost tega člena ob upoštevanju definicije obdelave po ZVOP-
8. Ta v tretji točki prvega odstavka
9. člena kot obdelavo določa vrsto aktivnosti, med katerimi so na primer tudi zbiranje, vpogled, spreminjanje in drugo. Vendar je Pooblaščenec za potrebe tega mnenja uporabil logično razlago zakona, in primerjal oba dela povedi, prvega, ki je v skladu z ZVOP-1 bistveno širši, in drugega, ki upravnika pooblašča le za aktivnosti v okviru zakona. Po mnenju Pooblaščenca SZ-1 v drugem delu povedi skrči pojem obdelave iz prvega dela povedi, saj SZ-1 ni področni zakon s področja varstva osebnih podatkov, ki bi upravniku omogočil širše pristojnosti. Zato Pooblaščenec šteje, da upravnik dejansko lahko le zbira, vodi in posreduje pristojnim organom tiste podatke, za katere je izključno pooblaščen s SZ-
10. Če mu SZ-1, tega pooblastila ne daje, lahko kot splošnejši akt uporabi ZVOP-1, če v njem podlaga za kakršnokoli obdelavo osebnih podatkov sploh obstaja.Ob tem opozarjamo na določbe SZ-1, ki natančneje opredeljujejo upravljanje in vprašanja, povezana z njim.
11. člen SZ-1 tako določa, da morajo etažni lastniki skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo način upravljanja in rabe večstanovanjske stavbe. Peta alineja
12. člena istega zakona pa določa, da vsebuje pogodba o medsebojnih razmerjih, poleg sestavin, ki jih mora imeti po Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ), zlasti še določbo o načinu obveščanja etažnih lastnikov o zadevah upravljanja.Glede na to, da SZ-1 upravnika izrecno ne pooblašča za javno izobešanje seznama stanovalcev, pa tudi ne za objavo drugih varovanih osebnih podatkov, Pooblaščenec meni, da zakonska podlaga za javno objavo oziroma razpošiljanje različnih seznamov z osebnimi podatki posameznikov ne obstaja. Ker SZ-1 ne predpisuje, da so lahko takšni podatki javno objavljeni, v tem delu, po načelu, da specialnejši zakon razveljavlja splošnejšega, velja ZVOP-1; ta pa javne objave osebnih podatkov, razen seveda ob pogoju, da je posameznik vanjo privolil, ne dovoljuje. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju ZVOP-1 namreč opredeljuje v
13. členu. Prvi odstavek tega člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo in osebne podatke določa zakon ali na podlagi osebne privolitve posameznika. Ob upoštevanju določb
14. člena ZVOP-1 in
15. ter
16. člena SZ-1 ter njihovem prenosu v konkretno situacijo, Pooblaščenec zaključuje, da vsebina besedila pogodbe o medsebojnih razmerjih, ki vam jo v podpis ponuja upravnik, v delu, ko govori o obveščanju, sicer ni v nasprotju z določbami ZVOP-1 oziroma gre v primeru sklenitve pogodbe za posameznikovo osebno privolitev, konkretno za pooblastilno razmerje. Obveščanje lastnikov posameznih delov stavbe o obračunu stroškov upravljanja in storitev, bi bilo brez zgoraj omenjene pogodbe, sicer izjemoma mogoče zgolj s pisno privolitvijo (vsakega konkretnega) dolžnika, pa še to s posamičnim obveščanjem ostalih etažnih lastnikov z zaprtimi pisemskimi ovojnicami v njihove poštne predalčnike in ne npr. z javnim izobešanjem različnih seznamov stanovalcev na oglasni deski. Izjemoma pa bi bilo, na zgoraj opisani način, obveščanje o dolžnikih dopustno, v kolikor v večstanovanjski stavbi obstajajo skupna odjemna mesta in bi zaradi neplačila posameznega lastnika škodo trpeli vsi etažni lastniki. Pooblaščenec torej meni, da upravnik večstanovanjske hiše brez pisne privolitve vsakega posameznika ne sme javno objavljati imen in priimkov lastnikov stanovanj, ki so dolžniki iz naslova stroškov obratovanja in upravljanja večstanovanjske zgradbe, saj nima zakonske podlage ne v ZVOP-1 in ne v SZ-
17. Pogojno pa bi podatke o lastnikih, ki ne plačujejo različnih stroškov, upravnik kljub vsemu lahko posredoval ostalim lastnikom, kadar prevlada legitimni interes etažnih lastnikov, da vedo, ali so obračuni pravilni in so seznanjeni z lastnim deležem stroškov (torej zgolj in izključno samo v zadevah upravljanja na skupnih odjemnih mestih). Navedeni podatki se smejo, po mnenju Pooblaščenca, etažnim lastnikom posredovati samo na način, ki onemogoča, da bi se z njimi seznanile tudi tretje osebe. V kolikor pa obstaja pogodbeno – pooblastilno razmerje, kot je opisano v začetnem delu mnenja, pa je seveda zaradi osebne privolitve podana pravna podlaga za objavo vseh tistih podatkov, ki jih pooblastilno razmerje zajema. Povsem na koncu pa Pooblaščenec pripominja, da vas upravnik v podpis take pogodbe seveda ne more prisiliti, v kolikor se z določbami v njej ne strinjate. Lep pozdrav,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026